Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

“Sem velika zagovornica principa, da moški in ženske ne moremo drug brez drugega”

BARBARA MESTNIK
OSEBNI ARHIV
Deli

Ženska ženski – žena, mama in pedagoginja Barbara Mestnik

Barbara Mestnik je že 12 let zadovoljna žena, mama trem osnovnošolcem (2., 4. in 6. razred), z družino pa živijo v Stični. Po poklicu je pedagoginja, zaposlena v svetovalni službi Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Razveseljuje jo glasba (igra klavir, v župniji je sovoditeljica otroškega pevskega zbora), pa tudi branje in večerni sprehodi.

Preberite še: Oče kapitan in mama varen pristan

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Ni lepšega, kot da se sama od sebe naspana zbudim v dan, v katerem nimam nobenega drugega načrta, kot da smo z družino doma. Tiho odgrnem zaveso, vzamem knjigo in upam, da bodo moji štirje čim pozneje razkrinkali, da sem budna.

Takšna jutra so redka, a ravno zato tako zaželena. Sicer pa imam rada vsa jutra. Ni mi težko zgodaj vstati, da sem pred odhodom v službo še malo sama s seboj, da otrokom pripravim zajtrk in postorim še kakšno gospodinjsko opravilo.

Preberite še: Mama, ki vsako jutro na Instagramu na stotine ljudi spodbuja k molitvi

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Glej, glej – še en znanilec pubertete pri 36. 😉

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
S tem izražam odnos do sebe in do ljudi, ki jih srečujem čez dan. Pomembni so mi moji kriteriji urejenosti in dobrega počutja, če se ujamejo s trenutno modo, tudi prav. Skladnost notranje in zunanje urejenosti mi prinaša zadovoljstvo, je pa res, da te skladnosti ne uspem doseči vsak dan. Če sem notranje “razsuta”, tega s še tako skrbno zunanjo urejenostjo ne uspem prikriti.

Preberite še: Hči, nekaj ti moram povedati …

Primerna urejenost se mi zdi potrebna tudi z vidika vzgoje, še posebej pri vzgoji hčera. Želim, da moji dekleti spoznata, kaj je dostojno in da se zavedata, da tudi z izbiro oblačil sporočata okolici pomembne informacije o sebi. Ko nam pride pod roke kakšna reklama z oblačili, se usedemo in malo komentiramo, kaj nam je všeč in kaj ne, kaj je primerno in kaj je “čisto mimo”. Ta del vzgoje je opravila tudi moja mami in sem ji za to hvaležna.

Preberite še: Kako biti dobra reklama za našo vero?

BARBARA MESTNIK
OSEBNI ARHIV

4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Otroci so moji najbolj iskreni in učinkoviti vzgojitelji. Ker izhajam iz predpostavke, da vzgajamo z zgledom, mi s tem, ko mi vedno znova neposredno “nastavljajo ogledalo”, zelo pomagajo pri osebni rasti.

Zavedam se, da me pri lastnih otrocih najbolj motijo ravno tiste lastnosti, ki bi se jih rada znebila pri sebi. Ko se ujamem pri pametovanju hčerki, ki je tako rekoč moja kopija, o tem, kako naj se manj obremenjuje z reševanjem težav drugih, je čas, da to zadevo spremenim pri sebi. Čudoviti pa so občutki, ko opazujem, kako vsi trije postajajo vedno bolj pogumni, pokončni, zadovoljni s sabo. Rada sem njihova mama – to jim tudi večkrat povem.

Preberite še: 15 čudovitih misli o moči materinske ljubezni

5. Kako z možem ohranjata iskrico v zakonu in zakaj vam je to pomembno?
Iskrice v zakonu pridejo z rednim vlaganjem v odnos. Vsak odnos, še najbolj pa najbrž zakonski, je živa stvar, ki dela korake naprej ali nazaj, na mestu ne zna korakati. Če ob poroki misliš, da si zaključil s trudom za moža oziroma ženo, odnos stagnira in se kmalu “usmradi”.

Moj mož je realen in zanesljiv človek, nič kaj posladkan. Pri njem zelo cenim njegovo premišljenost, smisel za humor, pozitivno naravnanost in težko opisljiv občutek, da me ima res rad. Klišejska romantika pri nama izpade malo hecno, zato iskric običajno ne ohranjava na ta način. Spontane situacije navadno najbolj vžgejo. Se pa trudiva drug drugemu redno pokazati, da si nisva samoumevna in v najin odnos konstantno vključujeva tudi Boga. Da ne bo pomote: ne uspe vedno in ne sadiva vedno samo rožic.

Preberite še: Privilegiji, ki jih lahko uživa samo zakonski par, in ne tisti, ki živijo na koruzi

6. Za sabo imate naporen dan, nato pa se še otroci odločijo, da kakšno zagodejo. Kako se odzovete v takšni situaciji in kako jo rešite?
Mislim, da se večinoma ne odločijo, ampak neumnosti nastanejo iz nekih nepremišljenih načrtov. Najprej se poskušam zavedati: “Ne izhajaj iz svojega razmišljanja, spusti se na njihov nivo.” Če sem na meji svoje potrpežljivosti, najbolj deluje, da jih v prvi fazi razpošljem po sobah in s tem pridobim nekaj časa za razmislek. Sledijo nadaljnji pogovori, dogovori, razlage, postavljanje meja. Otroci premorejo že kar precej empatije in se vsaj enemu od njih nehote zasmilim v svojem trudu, zato odstopi od trmoglavljenja. To me po tihem zabava.

Preberite še: Vzgoja brez discipline: devet nasvetov, kako se ji izogniti

Če sem čez mejo, ni v redu – sem “glas vpijočega v puščavi”. Ta reakcija me vedno znova razočara. Vsekakor je najlažje, če je doma mož, saj v akcijo pošljem njega. 🙂 Njegov pogoj je, da se, ko mu enkrat predam zadevo v obravnavo, ne vmešavam z raznimi materinskimi “popustki”, kar je včasih kar težko. Ampak ker se je že velikokrat izkazal za uspešnega “razreševalca”, se v kriznem času s čim zaposlim in se distanciram od dogajanja.

Preberite še: 4 pozitivni pristopi, ki lahko pomagajo pri vzgoji otrok

BARBARA MESTNIK
OSEBNI ARHIV

Preberite še: “Vzgoja otrok je tudi ljubezen med nama. Otrok išče ljubezen med staršema”

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Pred tremi leti sem imela tumor na rodilih. V času preiskav sem bila soočena z dejstvom, da sta morda pred mano le še kakšna dva meseca življenja. Takrat sem spoznala precej stvari o sebi in se “resetirala” v svojih razmišljanjih, prioritetah.

To je bila zame močna lekcija o minljivosti, o tem, kakšni revčki smo pravzaprav z vsemi našimi načrtovanji in pričakovanji. V resnici ne vemo ne dneva, ne ure, zato ne prelagajmo zadev na jutri, kaj šele na starost. Živimo za sedanji trenutek, s čisto vestjo in bodimo vedno pripravljeni, predvsem v duhovnem smislu.

Preberite še: “Kljub dvema tumorjema vse bolj cenim svoje življenje!”

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Vse mine, ne smili se sama sebi in pojdi dalje. Sonce je ves čas nad tabo – tvoja izbira je, če boš izpred njega razpihala oblake.

9. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Zjutraj ob kavi si vzamem 15 minut za branje dnevne Božje besede. Včasih mi uspe, da me spremlja čez dan, včasih pa pogrnem na celi črti – bistveno se mi zdi, da znam sprejeti tudi to in vztrajam, ker verjamem, da Bog deluje, če se mu le damo na razpolago in tudi če učinka (še) ne vidimo.

Na poti v službo me spremlja Radio Ognjišče s svojim res sporočilnim programom. Rada poslušam sodobno krščansko glasbo; pogosto se me dotakne kakšen verz, ki mi kar ne gre iz glave.

Preberite še: Sv. Tomaž Akvinski svari pred napakami v duhovnem življenju

Z možem sva vključena v zakonsko skupino, občasno greva na DIŽ-eve duhovne seminarje, imava prijatelja duhovnika, ki naju mesečno obišče in se je pripravljen ukvarjati z najinimi duhovnimi iskanji. Živimo v neposredni bližini cistercijanskega samostana in smo deležni tudi njihovih duhovnih spodbud. Z vsem naštetim smo kot družina res blagoslovljeni in nekako spontano nas najbrž vse skupaj oblikuje.

Sporočilo, ki ga kot katoličanka želim širiti okrog sebe, pa je, da vera ni neka zatežena zadeva za “zafrustirane ovce”, pač pa poseben privilegij, milostni dar, ki nas navdaja z upanjem in veseljem. Z njo je lažje in lepše živeti. Trudim se živeti oseben odnos z Bogom in to na način, da v vsakdanje življenje vnašam prošnje in zahvale. Bog ni zahteven – le malo pripravljenosti za sodelovanje pokažeš, pa se že odzove.

Cerkev smo ljudje in ker smo ljudje grešni, je Cerkev že po definiciji grešna. Sklicevati se na grehe Cerkve in zato blokirati vse, kar je povezanega z vero, se mi zdi velika škoda za vsakega posameznika.

Preberite še: 10 razlogov za vrnitev v Katoliško cerkev

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Zdi se mi, da je svet žensk veliko bolj pisan, pester, zanimiv od moškega linearnega doživljanja. Neskončna paleta čustev in razpoloženj je seveda lahko naporna že za nas same, zato pa nam Bog na pot pošilja moške, ki nam pomagajo, da se uravnovesimo. Sem velika zagovornica principa, da moški in ženske ne moremo drug brez drugega. Rada imam svojo intuicijo, za katero moj mož pravi, da je praktično nezmotljiva.

Všeč mi je ženska vztrajnost, nežnost, ki jo premoremo, odpornost v težkih situacijah, nagnjenje k temu, da se damo na razpolago in z veseljem služimo bližnjim, predvsem najdražjim. In ne nazadnje sem ženska rada zato, ker sem lahko ranljiva in brez zadržkov prosim mimoidočega za pomoč pri parkiranju na kakem zagonetnem kraju. 😉

 

Ženska ženski

Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.


Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …


10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.