Hvaležnost za kristjana ni izbira. Kako pa jo lahko ohranimo ob stiski in bolečini?
Katoličani naj bi se zavedali, da je hvaležnost naša dolžnost. Pri sveti maši sem vedno pozorna, ko duhovnik moli: “Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu,” mi pa odgovorimo: “Spodobi se in pravično je.” Duhovnik poudari odgovor in nadaljuje: “Res se spodobi in je pravično, primerno in zveličavno, da se tebi, sveti Oče, vedno in povsod zahvaljujemo …”
Vedno in povsod
Hvaležnost ni nekaj dodatnega, temveč je stvar pravičnosti. Pri tem delu se vedno ustavim. Rada imam svoje življenje in razumem, da je nosečnost dar, tudi ko mi je težko. Je posebna čast, privilegij in izjemno lepa izkušnja. Da vam prihranim podrobnosti – moja trenutna nosečnost je hkrati tudi frustrirajoča, naporna in fizično zelo boleča.
Že nosečnost brez zapletov je kdaj boleča, da ne govorim o zapleteni. Ali Bog od nas res pričakuje, da bomo ostale hvaležne, ko se nam nosečnost zdi bolj podobna muki kot daru? Verjamem, da ja. Veliko ljudi narobe razume, kaj hvaležnost dejansko pomeni. Pogosto smo lahko blizu hvaležnosti, a na koncu od tega dobimo obremenjenost in občutek krivde. Po drugi strani pa nas prava hvaležnost naredi boljše.
Razvijati vsakdanjo hvaležnost
Kako torej v težkih situacijah razviti resnično hvaležnost? Kadar me preplavijo čustva, še posebej rada delam sezname, zato bom začela s stvarmi, ki ne pomagajo. Zdi se, da so te ideje zares učinkovite pri razvijanju vsakdanje hvaležnosti. V resnici pa (res mi ni všeč, ko se to zgodi!) vse skupaj poslabšajo.
Težko je biti resnično hvaležen, ko se vam zdi, da:
- hvaležnost pomeni zmanjševati svoj napor in se pretvarjati, da se v redu počutite, kadar to ni res;
- hvaležnost pomeni primerjati svoje težave s težavami drugih in ob tem misliti, da so vaše težave zanemarljive zgolj zaradi tega, ker so manjše;
- imeti hvaležno srce pomeni, da moramo ostati mirni pri stvareh, ki nam povzročajo bolečino;
- je hvaležnost čustvo – če se dovolj potrudimo, lahko čutimo hvaležnost do stvari, ki jih ne maramo;
- hvaležnost pomeni zalaganje s seznami stvari, za katere se nam zdi, da bi morali biti hvaležni, če bi bili le dovolj preudarni in krepostni;
- hvaležnost pomeni odločno prepričevanje, da kar doživljamo, ni pomembno, saj je to v končni fazi zgolj kaplja v morje.
Recept
Ali se vam kaj od naštetega zdi znano? Če ti načini niso ustrezni za razvoj prave hvaležnosti, so tu naslednji nasveti, ki lahko pripomorejo k razvoju prave hvaležnosti, ne glede na vašo situacijo – vključno s težavno nosečnostjo.
- Gledati na stvari s pravega zornega kota: Kljub temu, da so vaše težave pomembne in težko obvladljive, ne pozabite, da to ni vse. Bolečina je začasna in bo nekega dne postala le bled spomin. Ko boste imeli oboje v mislih, boste lažje hvaležni za dobre stvari: za otroka, družino in druge dobrine, ki jih imate. Tako se vam ne bo treba pretvarjati, da tisto, kar je težko, ne obstaja.
- Če se ne počutite hvaležno, se lahko vseeno Bogu zahvalite za dobre stvari. Včasih hvaležnost pride sama od sebe. Tudi če se občutek ne pokaže, boste hvaležnost razvili s tem, da se spomnite in govorite o dobrih stvareh v vašem življenju.
- Ločevanje med stvarmi, za katere smo hvaležni in za katere nismo. Ni treba, da ste hvaležni za slabe stvari. Ni treba biti hvaležni za bolečino, lahko pa ste hvaležni za dojenčka in za neznane sadove, ki bi vam jih Bog želel podariti na račun trpljenja.
- Ko se vse zdi turobno in ne najdete več ničesar, za kar bi se lahko zahvalili, bodite hvaležni za najbolj preproste reči: za Božjo zvestobo, navzočnost, milost, previdnost. To je na eni strani resnično in hkrati dober začetek – ne glede na naše počutje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.
