Vprašanje bralke:
Naša družina navzven ni videti nič kaj posebnega. Otroci so stari od 5 do 10 let. Srednji ima Aspergerjev sindrom. Domači naju označujejo kot nesposobna starša, saj se srednji pogosto upira, meče po tleh ipd. Oni za njegovo obnašanje krivijo naju. Težko nama je tudi zaradi družinskih odnosov, ki se vedno bolj krhajo. Opazke sorodnikov naju begajo. Vesela bova vašega pogleda na naš položaj.
Preberite še:
Je moj otrok avtističen, ker nisem bila nežna?
Odgovarja: Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka
Že starševstvo trem zdravim otrokom je velik izziv, kaj šele če ima kdo od njih posebnosti. Najprej bi želela, da veste, da je jeza, ki sedaj prihaja na plano, vsaj za začetek zelo dobrodošla, zato se ni treba počutiti krive. Kljub temu da je naporna, je pozitiven znak in sem je vesela. Izraža potrebo po spremembah in nam pri tem pomaga s potrebno energijo, ki se ob tem sprošča. Je normalen in zdrav odziv na krivice, ki se vama dogajajo.
Nihče pa nima pravice brez empatične drže deliti nasvetov. To je vmesna, a nujna faza v procesu prečiščevanja in razvoja odnosov z več čustvenega stika. Zagotovo sta sposobna dobro voditi otroke, lažje pa bi vama bilo, če bi vaju bližnji pri tem razumeli, vaju začutili in podprli.
Preberite še:
Hči ne bi več igrala flavte, ampak klavir
Otroci z Aspergerjevim sindromom potrebujejo še bolj ljubečo, umirjeno in fokusirano skrb. Na poseben način so spodbuda za vse odrasle, da se zmoremo v sebi umiriti in se poglobiti v njihovo doživljanje, v njihov svet, ki je vsekakor zelo specifičen.
Najpomembnejše, kar tak otrok potrebuje, ker vse njegovo telo kriči po tem (kar se neredko odraža kot neprilagojeno vedenje, bes, nemir, včasih prava agonija, ki pa ni posledica slabe vzgoje), je: da ima varnost in jasno, a nežno vodstvo, okvire; da se zanimamo za njihov notranji svet in se poglabljamo vanj; da začutimo in izgovarjamo njihov notranji svet; da nežno postavljamo jasne meje.
Preberite še:
Mislila sem, da se mi bo ob avtističnem sinu zmešalo …
Sami tega ne zmorejo, kar je precejšnje breme. Vse okoli sebe močno doživljajo in njihovo telo se na vse mogoče drobnarije čustveno odziva. Zato ste starši takih otrok še posebej na preizkušnji in intenzivnem treningu prepoznavanja svojih občutkov, ubesedovanja in ovrednotenja teh ter istega procesa pri otroku. Čim bolj se bosta prek teh preizkušenj poglobila vase in umirila, bolje bo vsem v družini!
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Ob rojstnem dnevu preminule hčerke oče neznani deklici podaril rojstnodnevno torto
Preberite še:
Zakaj nas skrbi za stvari, ki se ne bodo nikoli zgodile?
Preberite še:
Otroci morajo biti v učilnici veseli, ne popolni
