Turistične atrakcije, poslovne stavbe, restavracije in 25.000 ulic so le nekatere izmed informacij, ki jih morajo v mislih imeti londonski taksisti. V začetku 21. stoletja so se londonski znanstveniki začeli zanimati za njihove možgane. Izkazalo se je, da je zadnji del hipokampusa (del možganov, odgovoren za orientacijo) pri taksistih večji kot pri večini ljudi.
Preberite še:
Krščanska meditacija za začetnike
Druge raziskave so izvedli znanstveniki iz Tokia. Preverjali so, kako uporaba navigacije na poti do cilja vpliva na možgane. Raziskava je pokazala, da nepremišljena uporaba navigacije s pomočjo aplikacije na telefonu povzroča izginotje določenih predelov v hipokampusu, v starosti pa povečuje verjetnost težav s prepoznavanjem sveta okoli nas.
Učinek opazovalca
Zunanji dražljaji (ali njihovo pomanjkanje) vplivajo na možgansko strukturo. Ravno zaradi gibljivosti možganov lahko razvijamo nove kompetence in se prilagajamo novim okoliščinam. Novi načini vedenja spreminjajo možgane, spremenjeni možgani pa olajšajo navajanje na nove načine vedenja. Presenetljivo je, da na možgansko strukturo vpliva tudi opazovanje lastne dejavnosti v možganih.
Preberite še:
10 citatov iz Svetega pisma za jutranjo meditacijo
Učinek opazovalca je pojem, ki izhaja s področja fizike in temelji na tem, da merilne naprave vplivajo na opazovani pojav. Ali lahko govorimo o merilni napravi tudi v primeru opazovanja lastnih misli? Zdi se, da bi moral biti učinek identičen z opazovanjem na primer gibanja žoge – ta se zgolj z opazovanjem ne spreminja. V našem primeru pa je stvar nekoliko drugačna.
Kako opazovati?
Beseda opazovanje je v našem kontekstu ustrezna, ker možganov ne oblikuje prek aktivnega delovanja, na primer s preganjanjem in ustavljanjem slabih misli in čustev, ampak posredno, prek pasivnega opazovanja in s puščanjem mislim prosto pot. V tem smislu se opazovanje nanaša na tisto, čemur pogosto rečemo meditacija, čeprav pri razumevanju te besede pogosto prihaja do nesporazumov.
Preberite še:
Da bi znali občudovati! Meditacija za navdih
Besedo meditacija si lahko razlagamo na več načinov. V našem primeru smo pomensko blizu treningu pozornosti – zmožnosti usmerjanja in vzdrževanja pozornosti na določen predmet, pa tudi sposobnost zaznavanja različnih notranjih in zunanjih dražljajev. Gre za izkušnjo, poznano v vseh velikih tradicijah meditacije, njena vrednost pa je bila prepoznana tudi v nereligioznih okoljih.
Kaj meditacija spremeni?
Za vernike je jasno, da molitev osebo, ki moli, spremeni. Danes se vrednost meditacije prepoznava tudi v nereligioznih okoljih. Ni presenetljivo, da ne vpliva samo na vprašanja izboljšanja koncentracije ali obvladovanja stresa.
Pri ljudeh z dolgotrajno meditativno prakso so opazili povečanje gostote in debeline skorje nekaterih predelov možganov. Koristne spremembe pa so opazili že pri ljudeh, ki so osem tednov vsak dan izvajali 30-minutno meditativno prakso.
Preberite še:
10 nasvetov iz Svetega pisma, kako osmisliti življenje
Presenetljivo je, da praksa meditacije lahko vpliva tudi na gensko pogojene osebnostne lastnosti, kot so nevrotičnost, marljivost, prijaznost, odprtost za izkušnje in ekstrovertiranost. Najpomembnejše spremembe pa se zgodijo v delu možganov, ki so odgovorni za oblikovanje različnih konceptov o samem sebi.
Nadomestek tehnologije
Živimo v času, ko tehnologija podpira vsa področja našega življenja. V času, ko moramo biti nenehno hiperaktivni in se neprestano razvijati. V takšnih razmerah velja uresničevanje moči meditacije, ki jo razumemo kot pasivno opazovanje, za izjemno odkritje.
Že danes lahko v mnogih okoljih zaznavamo distanco do hipertehnološkega razvoja in obrat k duhovnim praksam, kot je meditacija, ki ima resnično moč, da spremeni življenje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.
Preberite še:
Moški in minimalizem: zakaj ga potrebujete in kako vam lahko izboljša življenje?
Preberite še:
Železna krona Langobardov: relikvija, s katero so kronali 47 svetih rimskih cesarjev
Preberite še:
“Trudim se, da bi vsak dan rekla: ‘Uau!’, da bi se vsak dan navdušila ali začudila nad nečim”
