Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Ste vedeli, da ima Cerkev lasten koledar?

ADVENT CANDLE
Deli

Cerkveno leto se ne začne 1. januarja, ampak konec novembra ali v začetku decembra, štiri nedelje pred božičem

Cerkev nam prek bogoslužnega oziroma cerkvenega leta omogoča, da bi lahko praznovali večino najpomembnejših trenutkov v Jezusovem življenju. Pozornost namenja tudi praznikom Marije in drugih svetnikov.

Prazniki in nedelje

Vendar pa vsi bogoslužni prazniki niso enako pomembni. Najpomembnejši so slovesni prazniki, za njimi prazniki in nato godovi. Nedelja, ki ji pravimo tudi Gospodov dan, je najpomembnejši dan v tednu, saj se na nedeljo spominjamo Jezusovega vstajenja od mrtvih. Nedelje in nekateri slovesni prazniki so za nas tako pomembni, da je na te dni za katoličane obisk svete maše obvezen.

Kaj sploh je cerkveno leto?

Liturgično leto ali cerkveno leto je prekrivanje običajnega leta s skrivnostmi Jezusovega življenja – od učlovečenja do napovedi njegovega vnovičnega prihoda ob koncu časov. Liturgično leto se začne z adventom, časom pričakovanja Jezusovega rojstva, ki doseže svoj vrh v božičnem času. Še pomembnejši pa je velikonočni čas – praznovanje Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja na veliko noč, na katerega se pripravljamo v štiridesetdnevnem postnem času.

V cerkveno leto se razvrščajo tudi Marijini prazniki in prazniki svetnikov.

Zakaj se prazniki vsako leto ponavljajo?

Kot vsako leto praznujemo rojstni dan, obletnico poroke ali državne praznike, tako tudi liturgija v letnem ritmu praznuje najpomembnejše dogodke v zgodovini krščanstva. Zelo pomembna pa je ena razlika: ves čas je pravzaprav Božji čas.

Preteklost, sedanjost in prihodnost

Prek bogoslužnega leta smo po Jezusu hkrati povezani s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Veliko se namreč lahko naučimo, če se ozremo v odrešenjsko zgodovino, še posebej na Jezusovo življenje, smrt in vstajenje. Sedanji trenutek je pravi trenutek, da Bogu rečemo “da”, da sprejmemo roko, ki nam jo ponuja, in da postanemo njegovi učenci.

Jezusovi sodobniki

Spremljanje cerkvenega leta nas na neki način naredi za Jezusove sodobnike. Ne zato, ker bi se mogli tako natančno vživeti v njegov čas ali njegovo življenje, temveč zato, ker Jezus sam, če mu naredimo prostor, pride v naš čas in v naše življenje.

Kako liturgija oblikuje čas?

V bogoslužju postane čas čas za Boga. V bogoslužju (pri sveti maši ali v prazničnih dneh) je vsak trenutek napolnjen s smislom. Ko obhajamo bogoslužje, izkusimo, da je Bog posvetil čas in vsako sekundo naredil za vrata večnosti ter za predokus nebes.

Slovenski liturgični koledar

Cerkveno leto (imenovano tudi liturgično ali bogoslužno leto) je koledar, ki določa bogoslužna opravila Katoliške cerkve za vsak dan v letu. Od leta 1582 uporablja Cerkev za ta namen gregorijanski koledar, ki je hkrati postal tudi svetovno najbolj razširjeni koledar. Koledar cerkvenega leta določa razpored praznikov, bogoslužnih opravil in branja Božje besede. Razpored svetniških godov pa prikazuje koledar svetnikov.

Slovenski liturgični koledar, cerkvene praznike s spremenljivimi datumi ter svetovne dneve, ki jih obeležujemo v Katoliški cerkvi, Slovenska škofovska konferenca vsako leto objavi na svoji spletni strani.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.