Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Je samskost dokaz, da je z mano nekaj narobe?

STUDENT GIRL
By Antonio Guillem | Shutterstock
Deli

Dokler ne bomo sprejeli sebe, se ne bomo imeli radi in ne bomo navdušeni nad sabo – tega ne bomo dovolili niti nekomu drugemu

Zame je bila samskost dolga leta trn v peti, ki mi ni pustil naprej, kot prekletstvo, ki me obsoja na žalost in solze, kot dokaz, da je z mano nekaj narobe. Zdelo se mi je, da sem drugačna od ostalih ljudi. Bila sem prepričana, da sem nezadostna, da imam nekje globoko v sebi nekaj skrivnostnega, česar sem se sramovala.

Da o hrepenenju po tem, da bi bila podobna manekenkam z naslovnic, sploh ne govorim. Le kdo izmed nas ni mnenja, da je kakšen del našega telesa predebel ali premajhen? To je epidemija našega časa – slepi poskusi ujemanja z narekovanimi vzori. Preveč sem bila lena, da bi jih prevzela, niso me težile morilske diete, ob misli na šport me je zmrazilo. Ostala sem zgolj pri neobvladljivem nezadovoljstvu z lastnim telesom.

Danes se ne čudim, da takrat nisem hodila na zmenke. In ne govorim o pomanjkanju atraktivnosti. Kdo bi se hotel dobivati z osebo, ki se nima rada? No, tudi so in ti so pogumni.

Mislila sem, da sem boljša

Srečala sem kar nekaj moških, ki jih ni motil moj neprivlačen odnos do sebe. Na žalost nikomur nisem dala priložnosti za skupno preživljanje časa, spoznavanje, bližino. Zakaj? Kako je to mogoče?

Prvi razlog je bil moje igranje boga. Kako je to izgledalo? Že po nekaj sekundah ogledovanja človeka sem bila prepričana, da o njem vem vse. Vključno s tem, kako nezadovoljiv mož bo (vrtenje filmov z akcijo pred poročnim oltarjem v glavi je bila moja močna točka). Se sliši nepošteno? Mislim, da je bilo.

“Ni mogoče, da bi se zanimal zame”

Drugi razlog bom opisala na primeru. Pred enim letom je na poroki znancev do mene pristopil nasmejan postavnež. V kratkem pogovoru me je vprašal, če sem tu s prijateljem, ki je stal poleg. Odgovorila sem, da ne. Potem je dejal: “Te bom pa jaz ugrabil!” Prizor kot iz filma.

Na žalost pozneje ni bilo več filmsko. Stala sem kot vkopana. Čeprav sem v sebi začutila vzburjenje in željo po avanturi, tega nisem izrazila niti z gesto, niti z besedo ali nasmehom. V teh nekaj sekundah, namenjenim mojemu odgovoru, sem v glavi molče oblikovala komentar: “Gotovo se je zmotil. Take reči se dogajajo samo v filmih. Ne, ni mogoče, da bi se kdo tak zanimal zame.”

Ko je videl, da pri meni ni zanimanja, si je moral misliti, da sem nekakšna naveličana zdolgočasenka … Če je bilo res tako, ne vem, mogoče se ga kdaj opogumim vprašati. Zgodba se tukaj zaključi. Fant je izginil, ugrabitve ni bilo.

Kaj lahko storim?

Ostalo mi je razočaranje in vprašanje: Zakaj nisem verjela, da sem lahko komu všeč, čeprav sem izgledala prav čudovito? Kaj lahko storim, da bom naslednjič komu dovolila, da me bolje spozna? Odgovor je bil preprost: ljubiti sebe.

Razumela sem, da ne bom navdušena nad sabo, dokler ne bom sprejela sebe – tega ne bom dovolila niti nikomur drugemu. Tako kot narekuje zapoved: “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.” (Mt 22,39). Ampak od kod naj vzamem ljubezen do sebe? Ali jo lahko nekako ustvarim?

Segla sem do začetka. Do stvarjenja. Verjela sem v to, da je Bog ljubezen. In da se je nekega dne usedel in si izmislil mene. Me z zadovoljstvom zasnoval. Naslikal vse barve moje osebnosti. In jih dobro zašifriral. Morda se sliši pravljično, ampak je delovalo.

Brez pretvarjanja

Z občudovanjem sem se začela spoznavati, odkrivati skrivnost, kakšna sem. Jo odkrivati pred sabo in kar je najpomembneje – tudi pred drugimi. Danes se počutim, da imam v sebi lepoto, ki jo moram najti, o nekdanji sramežljivosti ni sledu. Zdaj, ko sem sprejela vse vidike svoje osebnosti, slabosti, prednosti, spolnost in občutke, se ne morem več pretvarjati, da sem nekaj, kar nisem.

Ne pogreznem se več v zemljo, ampak se z veseljem zahvalim, ko mi kdo reče, da sem lepa. Ne želim se več vzpenjati na mesto boga in ocenjevati, kdo je pokvarjen model in kdo popoln ter kateri izmed njiju sem jaz.

Raje stojim na zemlji nasproti človeka in se navdušujem nad čudežem, da je. Brez pričakovanj, da se bo vame zaljubil, me poljubil, zapolnil praznino ali mi karkoli dal. In to je blagoslov tega, da sem samska.

Si upate kaj storiti, da bi odkrili, kako čudoviti ste?

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.
Najboljših 10 Magdalena Galek
  1. Naj brano
    |
    Naj deljeno
Več