Aleteia
Pet, 23. oktobra |
Sveti Ignacij
Zanimivosti

Kratka zgodovina nastanka gregorijanskega korala

POPE GREGORY I

Francisco de Zurbarán | Public Domain

Daniel Esparza - objavljeno 05/12/19

Krščanski koral ima dolgo zgodovino, ki se začne v samih Evangelijih. Papež Gregor I. Veliki pa je vse skupaj povezal v celoto

Gregorijanski koral je oblika enoglasne cerkvene glasbe brez spremljave, ki se jo izvaja v latinskem jeziku (čeprav vključuje tudi grščino), uvrščamo pa ga v zahodno, rimsko krščansko izročilo.


PLAYING INSTRUMENT

Preberite še:
Prisluhnite psalmu, zaigranemu na starodavne inštrumente in zapetemu v hebrejščini

Razvil se je predvsem v zahodni in srednji Evropi v 9. in 10. stoletju, v poznem srednjem veku in zgodnji renesansi pa je doživel nekaj sprememb. Četudi izročilo izvirno zamisel za to glasbeno obliko pripisuje papežu Gregorju I. (od tod izvira tudi njeno ime, gregorijanski koral), danes večina izvedencev meni, da gre pri tovrstnem enoglasnem petju psalmov za glasbeni razvoj, ki izhaja iz karolinških, rimskih in galikanskih bogoslužnih napevov.


WEB 3 PIANO MUSIC

Preberite še:
Glasba s katoliškimi koreninami: Mozartov Ave Verum Corpus

Petje kot del bogoslužja

Petje je že od vsega začetka del krščanskega bogoslužja. Že Evangelij po Mateju omenja, da so med zadnjo večerjo prepevali hvalnice (Mt 26,30).

Čeprav nekateri viri trdijo, da korenine krščanskih bogoslužnih napevov izhajajo iz starodavnega judovskega petja psalmov, sodobni biblicisti pojasnjujejo, da po eni strani za besedila večine zgodnjih krščanskih hvalnic niso uporabljali psalmov, po drugi strani pa psalmov v sinagogah niso peli več stoletij, potem ko so Rimljani leta 70 porušili judovski Drugi tempelj. V vsakem primeru zgodnji krščanski viri (vključno s papežem Klemenom I., Tertulijanom, sv. Atanazijem in Egerijo) potrjujejo, da so kristjani v prvih stoletjih med bogoslužjem prepevali.


CVETANA PRIOL

Preberite še:
Glasbenica, ki so jo težke bolezni popeljale na pot svetništva

Vloga Gregorja I.

Petje brevirja ima korenine v zgodnjem 4. stoletju, ko so menihi, ki so sledili sv. Antonu v puščavo, začeli vsak teden peti celoten krog 150 psalmov. Do konca 4. stoletja je bilo antifonijsko petje psalmov že zelo priljubljeno tako na krščanskem Vzhodu kot Zahodu, kamor ga je prinesel sv. Ambrož.

Celo Avguštin že opisuje, kako so med bogoslužjem peli psalme. Na začetku 5. stoletja so v Rimu ustanovili pevsko šolo (Schola Cantorum). To šolo je v celoti prenovil papež Gregor I. (ki velja za velikega ljubitelja glasbe): uvedel je novo, enotnejše petje pri bogoslužju, seveda je zraven vključil tudi koral. Nekateri izvedenci pojasnjujejo, da je Gregor želel povezati vsa različna izročila koralnega petja v Katoliški cerkvi (od mozarabskih in vizigotskih do ambrozijanskih koralov), da bi jih združil v enotno koralno izročilo, ki bi bilo povsod prepoznavno.


ANTONIO VIVALDI

Preberite še:
“Rdeči duhovnik” – eden največjih glasbenih mojstrov vseh časov

Izročilo zahodnega meništva

Še vedno pa je odprta razprava, kako se je koralno petje, ki ga danes poznamo kot gregorijanski koral, razvijalo od 5. do 9. stoletja. Znano je, da so zbirko, ki jo je uredil papež Gregor I., pozneje sistematizirali in jo uporabljali pri rimskem obredu in da je v uporabi še danes kot sestavni del izročila zahodnega meništva.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.


SANJA-JERICEK

Preberite še:
“Nosečnost je zagotovo največji čudež v mojem življenju do zdaj”


CHRISTMAS WHEAT

Preberite še:
Starodavna adventna navada, ki jo lahko vpeljete tudi v vaš dom




Preberite še:
V katero sobo pa vi najraje zahajate, ko razmišljate o svojem zakoncu?

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
glasba
Top 10
Barbara Oprčkal
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo v...
web 3 nejc skoberne 3
Lojze Grčman
Oče petih sinov: "Na neki točki se lahko le p...
web 3 joze plut
Lojze Grčman
Svete maše v živo na spletu, radiu in televiz...
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nik...
COVID
Dolors Massot
Ne obupujte. Vse bo minilo, tudi pandemija ko...
Bono U2
Alfa y Omega
Obstaja težava, ki je Bog ne more rešiti
Tina Martinec Selan
"Starši bolnih otrok smo v resnici obilno bla...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.