Aleteia
Pon, 28. septembra |
Blogi

Tudi pomagati je treba znati

two pairs of hand

By Jenny Stur/Shutterstock

Metka Klevišar | Sat Dec 07 2019

Pomagati je treba znati nevsiljivo in samo pri tistem, kar drugi res potrebuje

Če bi bilo na svetu še več ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati drugim, bi bilo naše življenje gotovo lepše in bi bili tega lahko samo veseli. Ob tem pa se lahko tudi vprašamo, ali je to, kar tistemu, ki hoče pomagati, pomeni pomoč res vedno pomoč ali si lahko to razlagamo kako drugače.

Pomoč v družini

Znanka, mama štirih šoloobveznih otrok, mi je pripovedovala, kako k njim občasno prihaja njena mama. Takoj se odpravi po hiši in ugotovi, da je tu kup nezlikanega perila, v sosednji sobi nepostlana postelja vnuka, v kuhinji nekaj umazane posode in tako dalje.

Nič posebnega, hiša sploh ni razmetana, samo do tega trenutka še niso utegnili vsega pospraviti. Stara gospa se takoj loti dela in ko jo potem želijo povabiti na kosilo, ga odkloni, ker jim noče delati sitnosti in jim biti v breme. Hčerka je ogorčena. Tolikokrat je že rekla mami, da ne potrebujejo njene pomoči, da so sposobni za vse potrebno poskrbeti sami, pa nič ne pomaga.

Tako se mama vede tudi do drugih odraslih otrok in do svojega brata, ki ga tudi večkrat obišče. Mama živi z občutkom, da je za svoje otroke nepogrešljiva, pa tudi, da je zelo, zelo skromna, saj jim vse naredi zastonj in odkloni celo kosilo, ki ji ga ponudijo.

Tudi pomagati je treba znati

Poslušala sem to zgodbo in ugotovila, da takšnih ljudi poznam še kar nekaj. Morda v malo različnih oblikah, ampak v bistvu gre za isto. Delajo, pomagajo v prepričanju, kako so drugi od njih odvisni. Pri tem pa so tako “skromni”, da odklonijo vsako najmanjšo ponudbo kosila ali česa drugega z druge strani. Kako so dobri!

CHILD, HUG, DAD
Preberite še:
Kdo je moj bližnji?

Tudi pomagati je treba znati. Nevsiljivo, samo pri tistem, kar drugi res potrebuje. Vendar nikoli z občutkom, kako je drugi odvisen od tebe. Sama doživljam kaj podobnega, ko mi hoče kdo pomagati na voziček ali kaj podobnega. Morda bi bilo bolje, če bi me najprej vprašal, ali želim kakšno pomoč in kakšno pomoč želim.

Sploh pa ne bi bilo slabo, če bi se bolj zavedali tega, da nikoli ne vemo, kdo komu bolj pomaga: ali tisti, ki pomoč potrebuje, ali pa tisti, ki pomaga.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 48.

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
pomoč
Top 10
Martin Golob
Martin Golob izdaja skrivnost slastnih pic, k...
GIACOMO MARIA ACETI,
Silvia Lucchetti
Ta otrok, ki je umrl 14 mesecev po rojstvu, š...
MARIA MONTESSORI
Mikołaj Foks
8 konceptov Marije Montessori, ki bi jih mora...
PIO
Tereza Mohar
Strah je hujše zlo od zla samega. 12 misli pa...
ANTON MARTIN SLOMSEK
Tereza Mohar
Slomškove misli za današnji čas
Landen Hoffman
Sarah Robsdotter
6-letnik, ki so ga vrgli z balkona v tretjem ...
Barbara Oprčkal
"Če mama samo daje, daje, daje in misli, da b...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.