Jožica Knafelc prihaja iz Pivke. Razveseljuje jo kvačkanje, delo na vrtu in skrb za najbližje. Je podpredsednica Društva upokojencev Pivka in sodelavka Večgeneracijskega centra.
Preberite še:
“Sem velika zagovornica principa, da moški in ženske ne moremo drug brez drugega”
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Najlepša so jutra, ko me ne zbudi budilka. V postelji spijem kavo, poslušam radio ali berem knjigo. Poleti rada vstanem zgodaj in uživam v jutranjem hladu, pozimi pa si privoščim malo več spanja.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete … ?
Sem res že nabrala kar nekaj let? Narava je z mano prizanesljiva, saj še nisem osivela, tudi posebnih težav nimam, zato mi po glavi že roji načrt za prihajajoči dan. V mislih preletim obveznosti – vožnja vnuka v šolo, delo v društvu upokojencev, klepet ob ročnih delih … Nekaj minut, pa sem zbujena in polna delovne vneme.
Preberite še:
“Kot babici mi je več dovoljeno, vem pa, da ne smem preveč posegati v vzgojo svojih vnučkov”
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker … ?
To je stvar človekovega dostojanstva. Osebna higiena in primerno oblačilo sta osnova dobrega počutja slehernega človeka. Ličenje je zame samo “dodana vrednost”, ne pa nuja.
Vso delovno dobo sem morala biti zaradi dela s strankami primerno urejena, ta način skušam ohraniti tudi zdaj, ko sem v pokoju. Zavedam pa se, da se moram urediti predvsem zaradi sebe in ne zaradi okolice.
4. Ste podpredsednica Društva upokojencev Pivka. Kakšne so vaše zadolžitve? Kako vidite vlogo društva v širši okolici in med ljudmi?
Kot podpredsednica nadomeščam predsednika društva v vseh zadevah. Poleg tega sem vodja kulturno-izobraževalne dejavnosti, urednica glasila društva, vodim ročna dela, imamo dva pevska zbora, bralni krožek, organiziramo prireditve …
Preberite še:
“Bog je najbolj pristen v odnosih, po drugi strani pa tam tudi najbolj zahteven”
Namen vsega dela je, da se starejši po upokojitvi aktivno vključijo v novo obdobje. Z upokojitvijo prekinemo z delovanjem v neki socialni skupini, ustvariti si moramo novo. Društvo upokojencev je tisti vezni člen, ki nam pri tem pomaga.
Pred nami je čas, ko bomo starejši morali bolj intenzivno začeti skrbeti drug za drugega, zanašanje na neke institucije žal velikokrat ne da rezultatov.
5. Ste tudi zunanja sodelavka Večgeneracijskega centra. Kakšna je pri tem vaša vloga in katere aktivnosti izvajate v centru?
V Večgeneracijski center sem zašla slučajno. Nekega dne me je predsednik Društva upokojencev pozval, naj pokušam ugotoviti, kaj bi se še dalo narediti. Doma sem razmišljala in prišla na idejo, da bi začeli z ročnimi deli – nekaj majhnega, ne preveč kompliciranega …
Spomnila sem se objave o izdelovanju hobotnic za novorojenčke. Pomislila sem, da bo to tisto pravo, če hočem pritegniti ženske. Zamisel sem predstavila voditeljici centra, ki je bila takoj za to. Poleg hobotnic za nedonošenčke delamo kvačkane igrače za otroške vrtce, v rožnatem oktobru smo naredile kape za onkološke bolnice in jih podarile projektu Europa Donna …
Preberite še:
“Ženske imamo moč žalost odpraviti že s pogledom, nasmehom ali dotikom”
Poleg izmenjave znanj in vzorcev je pomemben tudi klepet. Pogovarjamo se o tem, kako preživljamo dneve, obujamo praznične običaje, izmenjamo si kuharske recepte … Tudi osebne teme pridejo na vrsto, bolezen, težave v družini, stiske vseh vrst. Takrat je naš klepet tišji, domov pa odidemo še bolj povezane.
6. Za sabo imate naporen dan. Kako se odzovete v takšni situaciji in kako jo rešite?
Dobra kava in nekaj počitka, da si znova naberem moči. Tudi razni pregovori o molčanju in govorjenju z leti dobivajo svoj pravi pomen. Raje malo počakam, se umirim in potem vidim več rešitev, tudi manj naporne, a vseeno učinkovite.
Človek z leti usvoji strategijo, da ga ne spravi vsaka stvar iz tira.
7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Vse življenje me spremlja skrb za bolne in šibkejše. Že v otroštvu sem “varovala” bolno babico, pozneje sem pomagala pri negi očeta, ki se je poškodoval v prometni nesreči, skrbela za mamo in taščo …
Vedno me je ob hudih preizkušnjah gnala misel, kako naj pomagam prizadetim. Spoznala sem, da včasih ne moreš pomagati, tudi če narediš vse, kar je v tvoji moči. Ko je najhuje, se zavedam, da prej ali slej vse mine. Ko pa se krivulja obrne navzgor, sem hvaležna, veselim se ter nabiram moči za slabe čase. Z njimi se spopadem takrat, ko pridejo, ne obremenjujem se na zalogo.
Preberite še:
“Trdo delo in prava mera samokritike sta nujna za kvaliteto in napredovanje”
8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Potrudim se, da me slaba volja ne razjeda, zato ukrepam. Grem na sprehod, se “povabim” na kavo in klepet k prijateljicam ali otrokom, pomiri in razvedri me tudi delo na vrtu.
9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Branje knjige, predvsem pa kvačkanje in pletenje. Ob štetju petelj in sledenju vzorca odmislim vse drugo.
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Čeprav smo imenovane “šibkejši spol”, imamo v sebi moč, ki premika svetove. Tiste majhne, naše in vsakdanje, pa tudi velike in pomembne.
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
