Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Ali veste, katera svetnica zna napovedati vreme?

LUCY
Deli

Na lucijino (13. decembra) je bilo že od nekdaj veliko različnih običajev. Ponekod so pekli Lucijin kruh ali na ta dan posejali žito, drugod pa so bili prepričani, da zna sv. Lucija celo napovedati vreme

O sveti Luciji, ki je živela v 3. stoletju, imamo zelo malo zgodovinskih pričevanj. V izročilu ljudske in cerkvene pobožnosti je sv. Lucija zavetnica vida. Skoraj vse podobe jo tako kažejo s pladnjem in parom oči na njem.

Razlago za to upodobitev najdemo v legendi iz Lucijinega življenja. Ta pripoveduje, da naj bi se njen snubec zaljubil v njene lepe oči, ona pa si jih je izdrla in mu jih poslala. Toda angel ji je v zameno prinesel druge.

Pregovori in cerkve

Po starem julijanskem koledarju je bil 13. december najkrajši dan leta. Od tod se glasi prekmurski pregovor: “Licija, kratki den, je znano vsen lüden.” Kako zelo je sv. Lucija priljubljena, pa priča na primer izrek iz Gorenjske: “Pomagaj nam Bog in ljuba Devica Marija, za oči pa sveta Lucija!”

Na slovenskem ozemlju je sv. Luciji posvečenih več cerkva, čeprav je število podružnic neprimerno večje od števila župnijskih cerkva. Med najbolj znanimi kraji je obalno mestece Lucija, ki je največje naselje ob Piranskem zalivu.

Lucijin kruh

Ob peki Lucijinega kruha se je spletla cela vrsta običajev. V okolici Ptuja gospodinja na lucijino vstane že ob dveh zjutraj in gre z veliko posodo po zrnje v žitnico. Posodo napolni z najrazličnejšim zrnjem. Ko je zrnje zmleto, speče presni kruh, ki ga mora družina pojesti še pred sončnim vzhodom.

Lucijin kruh so pekli tudi drugod po Štajerskem in v Prekmurju, le da so ga imenovali Lucijina pogača. Tak kruh pa ni le slovenska posebnost. Znan je po vsej jugozahodni Evropi in v Sredozemlju, samo dan, ko ga je treba peči, je različen. Značilno je, da je treba zanj uporabiti običajno več vrst žita, vanj pa pogosto dodajajo različna zelišča. Kruh mora užiti vsakdo v hiši, tudi živina.

Prvi moški obiskovalec

Posebnost slovenskega Lucijinega kruha je, da ga je najprej deležen prvi moški, ki zjutraj pride v hišo. Ta pozdravi: “Dobro jutro Bog daj in sveta Lucija.” Nato séde in dobi kos kruha, ki je spečen za ta praznik.

Moški namreč prinese k hiši posebno srečo in to srečo je treba izkoristiti za družino, za živino in za polja.

Prepoved šivanja na današnji dan

Lucijino so nekdaj zares praznovali, kar nam dokazujejo različne prepovedi. Nekateri obrtniki na ta dan namreč niso delali, pa tudi nekatera domača dela se na ta dan ni opravljalo. Krojači in šivilje so že od nekdaj praznovali lucijino na Koroškem, pa tudi sicer na Slovenskem velja zlasti prepoved šivanja. Kajti ženska, ki na lucijino šiva, naj bi svetnici spet iztaknila oči in jo zbodla z vsakim vbodljajem.

Sv. Lucija napoveduje vreme

Gotovo mnoge izmed nas zanima, kakšno bo vreme v prihodnjem letu. Tako je po vsej Sloveniji znana navada, da 12 dni od sv. Lucije do božiča napove vreme 12 mesecev prihodnjega leta. Vreme prvega dne naznanja vreme v januarju, vreme drugega dne vreme v februarju in tako naprej.

Božično žito

Sveta Lucija s sveto Barbaro deli navado, da na njen god ljudje narežejo vejice in jih dajo v vodo, v plitve posodice pa nasejejo žita. Zanimiva je koroška navada, da je treba na lucijino pred sončnim vzhodom odlomiti tri češnjeve vejice, jih postaviti na toplo in jim pridno menjavati vodo, da se razcvetijo pred božičem. Pšenico pa posejejo ob lucijinem v plitve posodice marsikje na Slovenskem, tako na Koroškem kot v Beli krajini. Zrnje vzkali in ozeleni do božiča, postavijo pa ga ponavadi v jaslice.

 

Besedilo v članku je povzeto iz knjige Nika Kureta Praznično leto Slovencev.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.