Življenjska spoved ni tako poznana, tudi med vernimi ne. Mnogi niso zanjo še nikoli slišali, nekateri pa jo opravijo ob pomembnejših trenutkih svojega življenja.
Preberite še:
Zakaj se nimate česa sramovati, ko greste k spovedi
Kdaj naj jo opravimo?
Življenjska spoved pomeni celovit pregled življenjskega obdobja, ki ga želimo položiti pred Boga. Takšno spoved ponavadi opravimo pred ključnimi življenjskimi dogodki: pred poroko, duhovniškim oziroma redovniškim posvečenjem, ob preizkušnjah ali življenjskih spremembah, pa tudi v času velikih stisk ali bolezni.
“Največkrat pa se ta opravi na kakšnih duhovnih vajah, ko človek pride do globljih duhovnih spoznanj in ga Bog nagovori, naj se v večji polnosti spravi z njim, z bližnjimi in s samim seboj,” je zapisala sestra Majda Pangeršič.
Preberite še:
Preden se odpravite k spovedi, prosite Boga, da bi vas ozdravil
Življenjske spovedi naj ne bi opravljali preveč pogosto, saj bi nas to zadrževalo v preteklosti in nas odtujevalo sedanjosti, ki je najbolj pomembna v duhovnem življenju.
Sprehod skozi življenje
“Življenjska spoved je neke vrste ‘sprehod’ skozi tisti del življenja, v katerem smo že bili sposobni svobodnih odločitev za slabo in smo s tem grešili. Pri tem sprehodu se poskušamo spomniti in si ponovno postaviti pred oči vse grehe, ki se jih spominjamo, tudi če smo se jih že spovedali,” razlaga upokojeni nadškof Marjan Turnšek.
“A zakaj bi to storili, če so nam grehi že bili enkrat odpuščeni? Vsekakor ne zato, ker bi dvomili v Božje odpuščanje. Življenjska spoved je pomembno dejanje, ki pa nas ne sme voditi v uničujočo žalost nad preteklimi grehi, ampak je izraz hvaležnosti in veselja nad Bogom, ki nam vedno znova odpušča.”
Preberite še:
Res moram spet k spovedi? “Spoved je nekaj blazno lepega!”
Česa se spovedati?
“Kdor hodi redno k spovedi, se lahko v nekem trenutku zave, da se sicer spoveduje svojih grehov, a morda še ni v globokem odnosu z Bogom. Obstajajo pa tudi grehi, ki jih človek še ni popolnoma spoznal, npr. neodpuščanje iz otroštva, sovraštvo, ki traja dlje časa, grehi, ki danes po splošnem mnenju niso več grehi … Boleče so tudi družinske duhovne rane, veliki grehi, ki posledično vplivajo na posameznika. Morda se nekaterih stvari niti ne spominjamo več, a jih nosimo v sebi in nam preprečujejo, da bi bili resnično svobodni,” je še dodala sestra Majda.
Ko se pripravljamo na življenjsko spoved, dobro preglejmo vsa področja našega življenja.
Kako se pripraviti?
Kdor želi opraviti življenjsko spoved, se nanjo pripravi tako, da skuša premisliti vse stvari, predvsem večje, ki so se mu zgodile v življenju in jih čuti kot povezane z grehom. Dobro je, da se na spoved pripravimo tudi z molitvijo.
Preberite še:
“Če se preredko spovedujemo, se nam bo zdelo, da imamo vedno manj grehov”
Pri tem gre za pogovor z Bogom o naši preteklosti in ne za naše “samopresojanje” preteklega življenja. Glavne mejnike in svoje konkretne grešne reakcije si lahko tudi zapišemo, da jih bomo nato pri spovedi lažje povedali.
Nekaj praktičnih nasvetov
Nadškof Turnšek podaja še nekaj praktičnih nasvetov v zvezi z izvedbo življenjske spovedi:
“Takšna spoved ni primerna v časih množičnega spovedovanja, ko v vrsti čaka veliko spovedancev. Glede kraja je bolj primeren spovedni kabinet kot pa klasična spovednica. Priporočljivo se je s spovednikom o takšni spovedi predhodno dogovoriti. Glede poznanstva s spovednikom ali ne, je odločitev odvisna od vsakega posameznika, načeloma pa se lahko življenjska spoved obhaja pri vsakem spovedniku.”
Preberite še:
Težave s spovedjo? 10 nasvetov, da bo lažja in boljša
Ne le “za nazaj”, ampak tudi “za naprej”
Spoved, pri kateri iskreno izročimo Gospodu vse svoje grehe, moramo vzeti resno in z veliko mero zaupanja v Božje odpuščanje. Ob življenjski spovedi se lahko marsikaj naučimo za prihodnost, ko prepoznavamo okoliščine, ki so nas vodile v grešnost. Hkrati pa bomo ob tem spoznali, kaj nam je pomagalo v boju zoper greh.
Preberite še:
8 nasvetov, ki vam bodo v pomoč, če ste v krizi srednjih let
Preberite še:
Ali veste, katera svetnica zna napovedati vreme?
Preberite še:
Večkrat sem že slišal: “Bojim se praznikov, ker bomo skupaj. Jaz ga/je ne prenesem”
