“Ženske smo lahko naporne, tečne in kompliciramo, a s tem delamo svet bolj pester”

Ženska ženski – mladinska delavka Kristina Anželj. “Najbolj pomembno je, da si skupaj z nekom, tudi če samo sediš v tišini,” je prepričana Kristina Anželj je zaposlena v Salezijanskem mladinskem centru Rakovnik kot mladinska delavka in je aktivna članica gibanja Vera in luč, ki je mednarodno duhovno gibanje skupin oseb z motnjami v duševnem razvoju, njihovih staršev in prijateljev, zlasti mladih.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek je, ko se lahko zbudim sama od sebe, brez budilke. Ko imam čas, da lahko še nekaj časa ležim v postelji, si potem v miru skuham kavo in jo počasi popijem. Če je zunaj sonce, je pa sploh idealno. Ker delam v mladinskem centru in je moj delavnik večinoma popoldne, so taka jutra kar pogosta.

Preberite še:
“Ko je hudo, se ženska vedno bolje znajde kot moški”

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Nič si ne rečem. Sem bolj večerni oziroma nočni tip in zjutraj, sploh če vstanem prezgodaj, ne funkcioniram. No, če si pa že kaj rečem, pa je to: “Ojoj, a spet mozolj?” 🙂

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Ker s tem pokažeš, da se ceniš. Pa ne v kakšnem pretiranem smislu, ampak predvsem to, da si zadovoljen sam s sabo in da se sprejemaš. Zame pod urejenost spada tudi to, da nimam strganih hlač in da sem v oblekah, v katerih se počutim udobno.

Preberite še:
“Dan začenjam in končujem s pozitivnimi mislimi”

Se pa pri vsem tem poudarjanju urejenosti in lepotnih idealov sprašujem, koliko pa pomislimo in tudi poskrbimo za urejenost duše? Če je duša ”urejena”, če imam mir v srcu, se to kaže tudi navzven. Če sem se sprejela tako, kot sem, potem nimam potrebe po nekih “hudih mejkapih” ali ekstravagantnih oblačilih.

4. Zaposleni ste v Salezijanskem mladinskem centru Rakovnik kot mladinska delavka. Kako je videti vaš delovni dan? Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč?
Mladinski delavci nimamo tipičnega delovnega dneva. Moj delovni dan je odvisen od tedna oz. letnega časa. Poleti je vse posvečeno oratoriju in počitniškim varstvom, med šolskim letom pa različnim programom.

Preberite še:
Idealen začetek dneva “se zgodi, ampak ne živim v telenoveli”

Sicer pa mladinski delavci delamo vse, od pisanja razpisov in poročil do igranja biljarda, vmes pa pobiramo smeti in pomivamo posodo. Salezijanci zelo poudarjajo asistenco – da si prisoten na igrišču, da se pogovarjaš z mladimi ter z njimi vzpostavljaš prijateljski odnos. Pri mojem delu mi je najbolj všeč, da je pestro, da se spreminja iz dneva v dan in da imam čas, da se družim z različnimi ljudmi.

5. Velik del vašega življenja je posvečen skupnosti Vera in luč. Zakaj radi sodelujete pri tem gibanju?
Vera in luč je gibanje, ki je namenjeno ljudem s posebnimi potrebami (v Sloveniji jim rečemo “Lučke”), njihovim staršem in prijateljem. V Sloveniji deluje kar 38 skupin, kjer se mesečno srečujemo, imamo kateheze, delavnice, sveto mašo … Poleti pa organiziramo duhovno-počitniške tedne.

Preberite še:
“Redovnica ali televizijska voditeljica. Sem ista oseba. Sem Romana”

V skupnosti Vera in luč verjamemo, da je vsak človek sveta zgodba, da ima vsak posebne darove in da je vsak od nas Božji otrok. Meni je ta skupnost dala predvsem to, da se zavem, da sem dragocena in ljubljena. Tukaj se mi ni treba pretvarjati, saj me imajo ljudje radi tako, kot sem. Naučila sem se, kako pomembno je, da si skupaj z nekom, tudi če samo sediš v tišini.

Ljudje v skupnosti Vera in luč me učijo preprostosti, hvaležnosti in pristnega veselja.

6. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Zame je preizkušnja nekaj resnično težkega, npr. smrt nekoga bližnjega, in takih preizkušenj nisem imela. Imela pa sem krize in vsaka kriza je bila na neki način dragocena. Zadnja me je naučila dveh stvari. Prva je, da je treba biti iskren v odnosih, ker če nisi iskren, to ni več kakovosten odnos. Druga pa, da ne morem na vse vplivati. Sama imam rada vse načrtovano in organizirano, redko pa se naši načrti uresničijo točno tako, kot smo jih zastavili. Božji načrti niso vedno enaki našim načrtom in včasih moram biti bolj potrpežljiva.

Preberite še:
Anja Suska in njen zelo konkreten nasvet, kako si vzeti čas za bližnje

7. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Rečem si: “Samo, da ne bo hujšega!” ali pa “Vse je relativno.” S slabo voljo je tako kot z vsem v življenju: lahko jo neguješ in pustiš, da se razraste, lahko se pa malo prisiliš, da pogledaš z drugega zornega kota in ugotoviš, da ti sploh ni tako hudo.

8. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Najbolj se duhovno napolnim v skupnosti Vera in luč. Tam se spet spomnim, kako pomembne so majhne stvari, tam sem doživela največ čudežev. Na letovanjih živimo res preprosto skupnost, tako da bi to priporočala vsem mladim, ker se zaveš, kaj so bistvene stvari, in ker ugotoviš, s kakšnimi malenkostmi se včasih obremenjujemo.

Preberite še:
“To je tako, kot bi tvoje srce hodilo zunaj tvojega telesa”

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Na srečo nimam težav s spanjem, kar pomeni, da se uležem v posteljo in zaspim, zato kakršnikoli rituali odpadejo. Če pa slučajno ne zaspim takoj, pa poslušam kakšno pesem. Večerna molitev pa pri meni ne funkcionira, ker takrat pa res takoj zaspim. 🙂

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ker smo močne in hkrati krhke. Ker lahko jokamo in nas zato nihče ne gleda čudno. Ker smo senzibilne in začutimo, ko nekdo potrebuje našo bližino. Ker znamo poslušati. Pa tudi ker smo lahko naporne, tečne in kompliciramo, a s tem delamo svet bolj pester.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.