Ali se je nekdaj slovenski jezik govorilo vse do Budimpešte?

Sposojenke iz slovanskih jezikov v madžarščini nakazujejo, da se je v zgodnjem srednjem veku slovenski jezik govorilo precej bolj vzhodneje kot danes

Alpsko slovanščino oziroma slovenski jezik se je v zgodnjem srednjem veku govorilo na veliko večjem prostoru kot danes. Še najbolj se je jezikovna meja do danes ohranila na zahodu, kjer se je stikala z romansko furlanščino.

Preberite še:
Se je slovenski jezik nekdaj govorilo vse do češke Prage?

Velike izgube na severu

Precej več ozemlja je alpska slovanščina/slovenščina izgubila na severu. Pred nemško srednjeveško kolonizacijo se je alpsko slovanščino/slovenščino govorilo na velikem delu današnjega avstrijskega vzhodnoalpskega prostora.

V današnjem avstrijskem Podonavju se je verjetno govorilo jezik, ki je bil nekaj vmes med slovenščino in češčino, določene naglasne posebnosti, značilne za slovenščino, imajo tudi današnja južna in zahodna češka narečja.

Preberite še:
Je to črka, za katero Slovenci ne vemo, ali bi jo ljubili ali sovražili?

Slovanščina v panonski nižini

Kakšen jezik pa se je govorilo na območju današnje Madžarske pred prihodom Madžarov v panonsko kotlino ob koncu 9. stoletja? Zagotovo je bil slovanski, vprašanje pa je, kateremu ali katerim današnjim slovanskim jezikom je bil bolj podoben.

Za 9. stoletje je v virih izpričano, da se je za slovansko prebivalstvo, ki je živelo v Spodnji Panoniji (približno današnja zahodna Madžarska do Donave) uporabljalo etnično ime Karantanci. Torej isto ime kot za Slovane v Vzhodnih Alpah.

Preberite še:
Ali veste, kakšni sta starodavni slovenski besedi za angele in molitev?

Karantanija segala do današnje Budimpešte

Knez Kocelj, ki je Spodnji Panoniji vladal iz Blatenskega kostela (st. nem. Mosapurc) ob Blatnem jezeru, je tako v enem od virov omenjen kot Karantanec (Carantanus).

V delu, ki ga je okoli leta 880 napisal angleški kralj Alfred, Karantanija meji ob Donavi na Velikomoravsko državo, na vzhodu pa na Bolgare, od katere je Karantanijo delila le pustinja med Donavo in Tiso. To pomeni, da je Karantanija segala vse do Donave in vključevala današnjo zahodno Madžarsko.

Preberite še:
Slovenski genij, ki ga je slavil ves svet

Še v 12. stoletju, ko je že obstajalo Ogrsko kraljestvo, je arabski geograf El-Idrisi prišteval Karantaniji na vzhodu vse ozemlje do Bratislave in Bude.

Slovanske besede v madžarščini

Prisotnost Slovanov na današnjem Madžarskem je pustila opazne sledi tudi v madžarščini. Kot je ugotovil jezikoslovec Ronald O. Richards, madžarščina, ki spada med ugrofinske jezike, vsebuje kar 1.500 besed, ki si jih je sposodila iz slovanskih jezikov.

Tako so Madžari od Slovanov prevzeli izraz za Nemce, pri čemer so glas c spremenil v t. Tako je v madžarščini Nemec postal Nemet.

Preberite še:
Zakaj je slovenščina možat jezik

Macska je mačka

Pri tem je treba vedeti, da je v pisni madžarščini cs glas č (macska se izgovori mačka), sz je glas s (szerencse se izgovori serenče) in zs je glas ž (zsaba se izgovori žaba).

Poleg tega je madžarščina prevzela besede iz slovanščine, ko je ta še imela sledi nosnih samoglasnikov, torej je poleg glasov o, a ali e še samoglasnik n ali m (na primer péntek ali szomszéd). Podobni ostanki nosnih samoglasnikov so v slovenskem ziljskem narečju, kjer je sreča srenča.

Kralj, potok, močvirje in dvor

Omenili smo že besedo Nemec, zdaj pa poglejmo še nekaj drugih sposojenk iz slovanskih jezikov v madžarščini. Takšna so zemljepisna imena Balaton (Blatno jezero), puszta (pustinja, goličava), mocsár (močvirje) in patak (potok).

Preberite še:
Kako so predniki Slovencev ustanovili prvo slovansko krščansko državo

Slovanskega izvora je tudi vladarski naslov kiraly (kralj). Tudi megye (grofija) izvira ali iz slovenske besede meja ali srbohrvaške međa. Tudi kenese, kar pomeni kraljeva posest, prihaja iz slovanske besede knežje. Dvor je v madžarščini udvar.

Dnevi, živali in rastline

Slovanskega izvora so tudi nekateri dnevi v tednu: szerda (sreda), csütörtök (četrtek), péntek (petek) in szombat (sobota). Tudi nekatera živalska imena v madžarščini imajo že na prvi pogled slovanske korenine: macska (mačka), zsaba (žaba), medve (medved), galamb (golob), pók (pajek), folyami rák oziroma rák (rak), vidra (vidra), giliszta (glista) in hörcsög (hrček).

Podobno kot pri živalih je tudi pri rastlinah: gomba (goba), málna (malina), szilva (sliva), cseresznye (češnja), fehér répa (repa) in mák (mak). Tudi nekatera orodja in hišni predmeti so “slovanska”: gereblye (grablje), vödör (vedro), asztal (stol v pomenu miza), polc (polica) in kulcs (ključ).

Preberite še:
To so rokopisi, ki so za Slovence neprecenljive vrednosti

Sreča, sosed in beseda

Sposojenke iz slovanskih jezikov so še: szerencse (sreča), rend (red), pata (kopito, peta), mostaha (mačeha), csoda (čudo, čudež), abroncs (obroč), bolond (blodnež), csorda (čreda), cső (cev), ebéd (obed), kovács (kovač), molnar (mlinar), mészáros (mesar), pokol (pekel), szikra (iskra), szolgáló ali szolga (sluga), szomszéd (sosed).

Pa tudi vacsora (večerja), pecsenye (pečenka), dohos (duh v pomenu vonj), pince (klet iz slovaške besede pivnica), pénz (penezi, to je denar, ki pa je izvirno slovanska izpeljanka iz nemškega pfenning), konyha (kuhinja), beszéd (govor), szoknya (krilo), hála (hvaležnost), unoka (vnuk), tészta (rezanci, to je testo), kolbász (klobasa) in szalonna (slanina).

Preberite še:
To je bil prvi Slovenec v Ameriki

Madžarske besede v slovenščini

Stiki med jeziki niso enosmerna cesta, tako da imamo tudi madžarske besede v slovenščini. Sposojenke iz madžarščine so: soba (iz madžarske besede szoba), betežen (betegség), čipke (csipke), gumb (gomb), bunda (bunda, to je v madžarščini plašč), kočija (kocsi) in tolovaj (tolvaj).