Že od novembra dalje lahko opazimo različne prizore, ki nam božični čas prikazujejo na zelo specifičen načinSaj poznate televizijske reklame, v katerih igra znan božični napev, vsa družina je zbrana za praznično okrašeno mizo, ki se šibi pod dobrotami, vsi se srečni smehljajo, pod smrečico je kup daril, v ozadju pa žarijo zlate lučke.
Preberite še:
3 umetniške stvaritve, ob katerih bi moral v adventu meditirati vsak kristjan
Zunanji blišč, ki spremlja božič in čas priprave nanj, je zelo glasen
Težko je ubežati silovitosti pritiska, ki ga občutimo, ko razmišljamo o tem, kako bi za praznike moralo biti. Božič smo “oblekli” v blišč in sijaj, ki sta ustvarjena umetno. Trgovine, izložbe, plakati, reklame, televizijski in radijski oglasi, prispevki na spletu – vsi nam prikazujejo advent in božič kot nekaj strašno lepega, popolnega.
Le kako se v tem času počutijo ljudje, katerih življenje ni podobno prizorom iz reklam? Ki so osamljeni, morda bolni, zavrženi? Ljudje, katerih družine so sprte, zakonci, ki so ločeni? Vsi, ki nimajo denarja, da bi otrokom kupili svetleča darila, ki se borijo s tem ali onim velikim problemom?
Preberite še:
Večkrat sem že slišal: “Bojim se praznikov, ker bomo skupaj. Jaz ga/je ne prenesem”
Ampak …
… če si pred oči prikličemo prizor Božjega učlovečenja, moramo priznati, da se Jezus ni rodil v soju tisočerih kičastih lučk, obkrožen z darili, zavitimi v šumeč papir. Zraven ni igrala sladkobna glasba. Ne, Marija in Jožef nista dobila prenočišča, zato sta se zavrnjena morala zateči v hlev. Okoliščine Jezusovega rojstva niso bile prav nič romantične!
Hlev, po domače štala, ni idealno mesto za porod. Bilo je hladno, bilo je umazano, v neposredni bližini so bile živali. V hlevu ni bilo udobno, mehko, postlano, popolno. Bog si je izbral hlev za mesto svojega rojstva. Ta simbolika nas mora pretresti, potolažiti in opogumiti, ko razmišljamo o svojem življenju, o svojih praznikih in o tem, kaj božič pomeni za nas.
Preberite še:
5 navedkov sv. Terezije Deteta Jezusa za doživet advent
“Sprejmi me v svojo ‘štalo'”
V nobenem primeru ne bomo mogli pričarati popolnih praznikov. Morda se bomo sprli s taščo ali stricem, morda bodo otroci sitnarili ali bodo preveč živahni pri polnočnici. Morda bomo utrujeni in obremenjeni od pričakovanj, kako bi moralo biti.
Morda bo ravno na božič prišlo na dan kakšno zakonsko nesoglasje. Morda se nam po pokvaril avto ali prismodila božična večerja. Lahko da bomo imeli predstave o tem, da bo tokratni božič popoln, na koncu pa se nam bo zdelo, da je bila spet “štala”.
Ne pozabimo, da se nam Bog želi približati v naši “štali” s tem, da se je tudi sam rodil vanjo. Kot bi nam hotel reči: “Poznam tvojo štalo in v njej se želim roditi. Sprejmi me vanjo, da bova iz nje naredila nekaj lepega.” V nas je hrepenenje, ki ga lahko poteši in zapolni samo Bog. On nas tudi uči, da je popolnost pravzaprav v nepopolnosti. Ter da se iz nič kaj idealnih okoliščin lahko rodi nekaj tako lepega, kot je bilo Jezusovo rojstvo.
Preberite še:
Šest pravil za zdravo malico v službi
Preberite še:
Marko Juhant: “Včasih se je treba pri vzgoji malo zabavati”
Preberite še:
Od kod Cristina črpa moč za boj z multiplo sklerozo?
