Praznični 25. december je tako vpet v našo predstavo o božiču, da je že težko pomisliti na datum, ne da bi pred očmi videli jaslic in okrašenih dreves. Toda ali je bil to dejanski datum, ko se je rodil Jezus? In če točnega datuma ne poznamo, zakaj je Cerkev prav ta datum izbrala za praznovanje?
Preberite še:
Martin Golob in njegova ideja za top božično darilo
Alternativa poganskim praznovanjem?
Dokazi iz evangeljskih zapisov so redki. Po Lukovem evangeliju so angeli napovedali rojstvo skupini pastirjev. Toda ali bi bili pastirji sredi zime zunaj na poljih? Luka tako “najbrž opiše pomladansko sezono začetka ovčjereje,” v časopisu History History Daily piše Andrew McGowan, dekan in predsednik šole Berkeley Divinity School na univerzi Yale. “Ovce bi v primeru hladnega meseca decembra stopile skupaj in se v skupini grele.”
Preberite še:
Figure, ki v jaslicah ne smejo manjkati. Imate vse?
Je bil 25. december izbran, kot predlagajo nekateri, da bi zagotovili alternativo poganskim praznovanjem, kot so saturnalia, sol invictus ali mithras? McGowan je skeptičen:
Kljub današnji priljubljenosti ima ta teorija o nastanku božiča trhle noge. Ne najdemo je v nobenem starokrščanskem spisu. Takratni krščanski avtorji opažajo povezavo med solsticijem in Jezusovim rojstvom: cerkveni oče Ambrož (339–397) je na primer opisal Kristusa kot resnično sonce, ki je pokončalo padle bogove starega reda. Toda zgodnjekrščanski pisci nikoli ne namignejo na nobeno pogansko koledarsko tehniko; očitno ne menijo, da je Cerkev izbrala ta datum. Namesto tega naključje vidijo kot previdnostni znak, naravni dokaz, da je Bog izbral Jezusa čez lažne poganske bogove.
Preberite še:
Ali veste, kje in kdaj so prvič obhajali polnočnico?
Predlaganih več datumov
Klemen Aleksandrijski je v svojem pisanju leta 200 priznal, da je bilo predlaganih več različnih datumov, na primer 20. ali 21. april in 20. maj. 25. decembra ni omenil.
Kot pravi Jon Sorenson iz spletnega portala Catholic Answers, Hipolit iz Rima v svojem komentarju k Danielovi knjigi (približno leta 204) razlaga, da se je Jezusovo rojstvo zgodilo 25. decembra. Hipolit piše:
Prvi telesni prihod našega Gospoda, ko se je rodil v Betlehemu, je bil v sredo, 25. decembra. Takrat je bil cesar Avgust v svojem dvainštiridesetem letu, od Adama pa je pet tisoč petsto let. Trpel je v 33. letu, v petek, 25. marca, v 18. letu cesarja Tiberija, Rufus in Roubellion pa sta bila takrat konzula.
Preberite še:
10 božičnih običajev iz Irske, ki jih lahko vključite v svoje praznovanje
Po še enem Hipolitovem delu, Kronika, se je Jezus rodil devet mesecev po obletnici stvarstva sveta. “Po njegovih izračunih je svet nastal na navideznem enakonočju, 25. marca, kar bi pomenilo, da se je Jezus rodil devet mesecev pozneje, 25. decembra,” pravi Sorenson.
25. december in 6. januar
McGowan pravi, da do 4. stoletja “najdemo sklicevanje na dva datuma, ki sta bila splošno priznana – in se tudi zdaj praznujeta kot Jezusov rojstni dan: 25. december v zahodnem rimskem cesarstvu in 6. januar na vzhodu (zlasti v Egiptu in Mali Aziji).”
Toda Hipolit piše, da je Kristus trpel v triintridesetem letu, 25. marca? Torej pravi, da poznamo tudi točen datum velikega petka, dneva Jezusovega križanja?
“Čudno se zdi, da se lahko ključ za določitev Jezusovega rojstva skriva v datiranju Jezusove smrti na veliki petek,” piše McGowan. “Ta pogled je sodobnemu svetu prvič predlagal francoski učenjak Louis Duchesne v začetku 20. stoletja, v zadnjih letih pa ga je v celoti razvil Američan Thomas Talley. A zagotovo nista bila prva, ki sta opazila povezavo med tradicionalnim datumom Jezusove smrti in njegovim rojstvom.”
Preberite še:
Želimo si Boga
McGowan pojasnjuje, da je bil Jezus v skladu z Janezovim evangelijem križan, ko so žrtvovali pashalna jagnjeta. “To je 14. dan judovskega meseca nisana, tik preden se judovski praznik začne ob sončnem zahodu (kar pomeni začetek 15. dne, ker se v hebrejskem koledarju dnevi začnejo ob sončnem zahodu),” piše McGowan. “V Matejevem, Markovem in Lukovem evangeliju je zadnja večerja po sončnem zahodu, na začetku 15. dne v mesecu. Jezus je križan naslednje jutro – še vedno, 15. dne.”
Tertulijan iz Kartagine je okoli leta 200 poročal o svojem izračunu, da je 14. dan nisana v rimskem koledarju enakovreden 25. marcu. Ta datum je bil pozneje priznan kot praznik Gospodovega oznanjenja – devet mesecev pred 25. decembrom.
Povezava med spočetjem in Jezusovo smrtjo
Papež Benedikt XVI. v svoji knjigi iz leta 2000 Duh liturgije potrjuje to povezavo. “Odločilni dejavnik pri določanju datuma za božič je bila povezava stvarjenja in križa, stvarstva in Kristusovega spočetja,” je zapisal papež Benedikt, ki je bil takrat še znan kot kardinal Joseph Ratzinger.
Preberite še:
8 imen za novorojenčka, ki odražajo lepoto božičnih praznikov
McGowan pravi, da so na krščanskem vzhodu bili tudi datumi Jezusovega spočetja in njegove smrti povezani. “Toda namesto da bi delali v hebrejskem koledarju od 14. dne nisana naprej, so vzhodnjaki uporabili 14. dan prvega pomladnega meseca artemisiosa v grškem koledarju – kar sovpada z našim 6. aprilom,” piše McGowan. “6. april je seveda natanko devet mesecev pred 6. januarjem – kar je datum božiča vzhodnih kristjanov.”
Tudi na Vzhodu imamo dokaze, da je bil april povezan z Jezusovim spočetjem in križanjem. Škof Epifanij Salamski piše, da je 6. aprila “jagnje utihnilo v brezmadežni maternici svete Device, On, ki je odvzel in se trajno žrtvoval za grehe sveta”. Armenska cerkev še danes praznuje Gospodovo oznanjenje v začetku aprila (7. aprila in ne 6. aprila), božič pa 6. januarja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Figure, ki v jaslicah ne smejo manjkati. Imate vse?
Preberite še:
Kaj je predsednik Pahor položil na dušo Martinu Golobu
Preberite še:
Gregor Čušin razkriva, kako je nastajala TV-kriminalka Jezero
