Najprej moramo biti potrpežljivi sami s sabo. Mi smo prvi, ki si moramo izkazovati potrpljenje. Če sami sebe ne sprejmemo takšnih, kakršni smo, z vsemi svojimi pomanjkljivostmi, stalnimi padci, počasnim napredkom, potem ne moremo sprejeti drugih. “Koliko agresivnosti, ki jo uperimo v druge, je v resnici obračunavanje s samim seboj! Starše doleti kruta izkušnja, ko se v otrocih začnejo zrcaliti njihove napake,” opozarja duhovnik in zdravnik Pascal Ide.
Preberite še:
Duhovna vaja, ki spodbuja pozitivnejši pogled na življenje
V molitvi prositi za potrpežljivost
Biti potrpežljiv do sebe ne pomeni zapasti v napuh, ampak zgolj izpolnjevati Božjo voljo, saj je Bog sam potrpežljiv. Da bi to potrpežljivost dosegli, je nujno, da si vzamemo čas in se izpostavimo moči Svetega Duha.
Moliti moramo predvsem takrat, ko smo napeti, razrvani in utrujeni. V molitvi smo lahko popolnoma to, kar smo. Pogled, ki ga Bog polaga na nas, nam pomaga, da se sprejmemo takšne, kakršni smo – blago in potrpežljivo.
Preberite še:
7 trikov, kako otožnim ljudem pričarati pozitivno vzdušje
Utrujenost je prvi sovražnik potrpljenja
Vsak ve, da nam vse, kar napada in moti naš organizem, jemlje sposobnost potrpljenja. Tega se je dobro zavedati. Gotovo se vedno ne moremo dovolj naspati, ne moremo se vselej izogniti hrupu in postopnemu nalaganju utrujenosti in skrbi. Kljub temu moramo vedeti, da je naše duševno stanje globoko povezano z našim telesnim stanjem.
Bolj kot smo napeti in utrujeni, bolj nase umetno pritegujemo razloge za dodatno napetost in utrujenost. Znati moramo reči: “Dovolj, tako ne morem naprej!” Odločiti se moramo, da si bomo vsak dan v tednu vzeli nekoliko časa zase, da se sprostimo, da se spočijemo, da molimo …
Preberite še:
Veseli delavci dajo od sebe 13 odstotkov več. Zakaj?
Potrpežljivost je zahtevna
Potrpežljivost zahteva korak za korakom. Ko se otrok uči hoditi, ga spodbujamo ravno k temu, da napreduje po korakih in se počasi uči premagovati daljše razdalje. Tako rastemo: nič se ne zgodi naenkrat in takoj zdaj. Če se kdaj zdi, da smo skokovito napredovali, je to najpogosteje zato, ker se je napredek počasi in nevidno pripravljal, kot seme, ki je padlo v zemljo in nevidno kali, potem pa se hitro razvije in zraste v čudovito rastlino.
Velikokrat nas zamika, da bi rast izsilili in jo pospešili, čeprav s tem tvegamo, da ga izčrpamo, da prehitro in preveč pričakujemo od svojih otrok, zakonca, bližnjih, kolegov …
Preberite še:
Otroci morajo biti v učilnici veseli, ne popolni
Ko smo potrpežljivi, izkazujemo svoje zaupanje
Biti potrpežljiv včasih pomeni upati proti vsakemu upanju. Starši invalidnih otrok so nam v tem smislu lahko svetli pričevalci. Ko so sprejeli počasen otrokov razvoj in so z vso močjo zavrnili obup in lažna upanja, so dosegli čudeže, ko so strokovnjaki že zdavnaj vrgli puško v koruzo. Biti potrpežljiv pomeni odpustiti “sedemdeset sedemkrat”, kakor nam Bog sam odpušča.
Pomeni, da se po vsakem padcu znova poberemo, da po vsakem neuspehu začnemo znova, da se ne prepuščamo obupu. Naši otroci zlasti v občutljivem najstniškem obdobju neskončno potrebujejo naše odpuščanje, oporo in spodbudo. Ko je naše potrpljenje na preizkušnji, se obrnimo k Tistemu, ki je vir vse ljubezni, da nam podeli darove potrpežljivosti: naši otroci jih potrebujejo, da bodo lahko odraščali v veselju.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Navdih za van Goghova manj znana religiozna dela so bila nekatera velika umetniška dela
Preberite še:
Zakaj je dobro biti vljuden
Preberite še:
15 poljubčkov za dober dan. Pogovor z mamo petnajstih otrok in … vdovo
