separateurCreated with Sketch.

Arheološko odkritje ene najstarejših krščanskih cerkva

ANTIQUITY
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
John Burger - objavljeno 04/01/20
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

Odkritje bazilike v Etiopiji je ponovno odprlo vprašanje, kdaj je krščanstvo prišlo v ta predel Afrike

Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏


Podpiram Aleteio

Pred kratkim so arheologi odkrili eno najstarejših krščanskih cerkev podsaharske Afrike, natančneje na področju Etiopije, kjer so nekdaj vladali aksumitski kralji.

V reviji Smithsonian navajajo, da naj bi baziliko zgradili okrog leta 313, ko je cesar Konstantin uzakonil krščanstvo. Strokovnjaki so zato prepričani, da je to tudi obdobje, ko je krščanska vera prišla v Etiopijo. Če so podatki točni, bi Aksumitsko kraljestvo postala prva afriška država, v kateri so sprejeli krščanstvo.

Odkritje “dvorane za občinstvo”

“Po mojih podatkih gre za najstarejši otipljiv dokaz o cerkvi v Etiopiji (in v podsaharski Afriki),” je pojasnil Aaron Butts, profesor semitskih jezikov in egipčanščine na katoliški univerzi v Washingtonu.

Butts sicer ni sodeloval v izkopavanjih, med katerim so baziliko odkrili v zakopanem naselju Beta Samati blizu meje z Eritrejo in kakšnih 110 kilometrov jugozahodno od Rdečega morja. Ime naselja v tigrajskem jeziku pomeni “dvorana za občinstvo”, v njem pa so našli “templje, ki so bili stoletja pred vzponom Aksumitskega kraljestva zgrajeni v južnem arabskem slogu in ki jasno kažejo na starodavno povezanost z Arabskim polotokom,” še dodajajo v reviji. “Templji pričajo o vplivu Sabejcev, ki so si moč pridobili z donosnim trgovanjem in so sloveli tudi onstran Rdečega morja.”

Mogočna bazilika, križ in kadila

Toda najpomembnejše odkritje je 18 metrov dolga in 12 metrov široka zgradba, ki spominja na baziliko, grajeno v slogu antičnega Rima. Rimljanom so bazilike služile kot upravni prostor, šele v času cesarja Konstantina pa so jih kristjani začeli uporabljati v verske namene.

Odkrili pa so tudi v kamen vklesan križ z izrazom “častitljiv” v starodavnem etiopskem jeziku ter kadila. Poleg vzhodnega zidu bazilike so odkrili še inskripcijo, na kateri prosijo “za Kristusovo naklonjenost”.

Krščanstvo je bilo povezano s trgovanjem

“Po etiopski tradiciji naj bi Aksumitsko kraljestvo krščanstvo spoznalo v 4. stoletju, ko je grški misijonar Frumentius spreobrnil kralja Ezana,” so zapisali v reviji Smithsonian. Toda Butts dvomi, da je bilo res tako, in tudi strokovnjaki se ne morejo zediniti o tem, kdaj in kako naj bi krščanstvo prišlo v oddaljeno Etiopijo.

“Zato je odkritje te bazilike še toliko pomembnejše,” dodaja Butts. “Gre za zanesljiv dokaz, da so nekaj kilometrov severovzhodno od Aksuma krščanstvo poznali že zelo zgodaj.”

Morda je zgodba o Frumentusu izmišljena, toda odkritja v tem arheološkem najdišču ponujajo odgovore na vprašanja, kako se je krščanstvo razširilo in bilo tesno povezano s trgovanjem. Arheologi so našli tudi pečate in kovance, ki so jih uporabljali za trgovanje, zato domnevajo, da je bilo Beta Samati pomembno mesto. Stekleni biser iz vzhodnega Sredozemlja in številni lončeni predmeti iz Akabe v današnji Jordaniji pričajo o takratnem trgovanju. “Odkritja še poudarjajo pomen starodavnih trgovskih poti pri širjenju krščanstva v Etiopiji,” dodaja Helina Woldekiros, arheologinja z Univerze v St. Louisu, ki je sodelovala v izkopavanjih.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags: