Aleteia
Pet, 23. oktobra |
Sveti Ignacij
Poglobljeno

Je skrivnostni krščanski rokopis, ki so ga našli na Sinaju, povezan s Slovenci?

Saint Catherine's Monastery

Berthold Werner | CC BY-SA 3.0

Aleš Žužek - objavljeno 07/01/20

Kijevski rokopis je starodavni in skrivnostni slovanski rokopis, napisan v glagolici, ki so ga leta 1870 našli v samostanu sv. Katarine na Sinaju

Starodavni rokopis je v samostanu odkril Antonin (Andrej) Kapustin, vodja Ruske pravoslavne misije v Jeruzalemu. Rokopis, ki ga sestavlja sedem listov, je leta 1872 podaril kijevski teološki fakulteti, zaradi česar je tudi dobil ime po zdajšnji ukrajinski prestolnici Kijev (za rokopis se pogosto uporabljajo tudi imena Kijevski listki, ang. Kiev Leaflets, Kiev Folia ali Kiev Missal, nem. Kiewer Blätter).


ALOJZIJ SUSTAR

Preberite še:
Nadškof, ki je pomembno vplival na osamosvojitev Slovenije

Slovanske molitve za bogoslužje v rimskem slogu

Vsebino rokopisa sestavlja odlomek iz Pisma Rimljanom apostola Pavla in nekaj molitev. Kot so ugotovili strokovnjaki, so to molitve, ki so bile del rimskega obrednega bogoslužja, a z nekaj grškimi, bizantinskimi vplivi.

Verjetno gre za prevod iz latinščine v slovanski jezik. Rokopis je napisan v glagolici, pisavi, ki jo je iznašel Konstantin, bolj znan kot sv. Ciril, ki je skupaj s svojim bratom Metodom v drugi polovici 9. stoletja širil krščanstvo med Slovani na Moravskem. Svetniška brata Ciril in Metod, ki sta nekaj let živela tudi na dvoru kneza Koclja v Spodnji Panoniji, veljata za apostola Slovanov.


GORNJI GRAD CATHEDRAL

Preberite še:
Spoznajte prvotna zavetnika ljubljanske nadškofije

Skrivnostni jezik rokopisov

Rokopis, ki velja za najstarejši ohranjeni rokopis v stari cerkveni slovanščini, je leta 1874 prvi objavil ugledni ruski jezikoslovec Izmail Sreznjevski, ki je bil zelo povezan tudi s Slovenci. Leta 1841 je še kot mladenič prepotoval slovenske dežele in preučeval slovenski jezik in narečja. Takrat se je spoznal tudi s številnimi slovenskimi narodnimi buditelji, pesnik France Prešeren mu je celo posvetil kratko pesem.


BUDAPEST

Preberite še:
Ali se je nekdaj slovenski jezik govorilo vse do Budimpešte?

IZMAIL SREZNEVSKIY
PUBLIC DOMAIN
Izmail Sreznjevski.

Glede rokopisa, ki ga še vedno hranijo v Kijevu, je nastalo veliko teorij, in sicer zaradi jezika, v katerem je napisan. Če odštejemo prvo stran, ki je poznejšega datuma, je preostalih šest listov napisanih v jeziku, ki je na prvi pogled nekakšna mešanica stare cerkvene slovanščine bratov Cirila in Metoda, ki ima južnoslovanske korenine, in zahodne slovanščine oziroma češčine.

Ponaredek, umetni jezik ali prehodno narečje?

Pred desetletji se je celo pojavila teza, da gre za ponaredek, ki je nastal na Češkem v 19. stoletju, a so raziskave pokazale, da so rokopisi precej starejši.

Del jezikoslovcev meni, da je jezik rokopisov umeten, torej da ni nastal na podlagi kakšnega živega govora, ampak je nekakšen srednjeveški slovanski esperanto, ki ga je skoval kakšen učenjak, in sicer tako, da je umetno združil zahodno in južno slovanščino.

Torej naj bi vzel za podlago staro cerkveno slovanščino in vanjo dodal nekaj prvin češkega jezika. V tem primeru je rokopis verjetno nastal na Češkem v 11. stoletju in ga lahko štejemo za češko redakcijo stare cerkvene slovanščine.


SLOVENIA

Preberite še:
Se je slovenski jezik nekdaj govorilo vse do češke Prage?

Odlomek iz Kijevskega rokopisa

Cesarstve našem Gospodi milostju tvojeju prizri I ne otdaz našego tuzym I ne obrati nas v plen narodom poganskym. ‒

Prevod v slovenščino: Gospod, usmili se našega cesarstva. In ne daj našega tujcem in ne spremeni nas v plen poganskih narodov.

Drugi del jezikoslovcev pa je prepričan, da je jezik rokopis nastal na podlagi jezika, ki se ga je zares govorilo. Ta jezik naj bi bil prehodno narečje med zahodno in južno slovanščino.

Govorci tega narečja naj bi živeli v Panonski nižini, vzhodno od Donave ali pa zahodno od nje v okolici Blatnega jezera, kjer je bilo v 9. stoletju središče kneza Koclja. Rokopis naj bi v tem primeru morda nastal že konec 9. stoletja na Moravskem ali v Spodnji Panoniji.


harmonika

Preberite še:
Je to črka, brez katere Slovenci ne moremo preživeti?

Češčina, hrvaščina, slovaščina ali slovenščina?

Nekateri jezikoslovci jezik rokopisov torej povezujejo s češkim jezikom in staro cerkveno slovanščino, drugi ga imajo za prehodno narečje, ki ima prvine slovaščine in hrvaščine,  nekateri pa so prepričani, da je jezik rokopisa še najbližje slovenskemu jeziku oziroma tistemu narečju pozne praslovanščine, iz katerega se je pozneje razvila slovenščina.

Nekateri tudi menijo, da je Kijevski rokopis morda nastal kot kopija rokopisa, napisanega okoli leta 900 v jeziku, ki so ga takrat govorili slovanski predniki današnjih Slovencev. Sto let pozneje, torej okoli leta 1000, pa so naši predniki govorili jezik, v katerem so napisani Brižinski spomeniki.


BRIŽINSKI SPOMENIKI

Preberite še:
To so rokopisi, ki so za Slovence neprecenljive vrednosti

BRIŽINSKI SPOMENIKI
PD

Kijevski rokopis in Brižinski spomeniki

Kot vemo, so Brižinski spomeniki za razliko od Kijevskega rokopisa napisani v latinici in so najstarejši slovanski rokopis, ki je napisan v latinici.

Jezik Brižinskih spomenikov  je tudi drugačen od jezika, v katerem je napisan Kijevski rokopis, in ima značilnosti, ki jih lahko nesporno označimo kot slovenske.




Preberite še:
“Zaslišal sem samo glasen pisk lokomotive in filma je bilo konec”


ROZWÓD

Preberite še:
Ženske po ločitvi: moje življenje je dar


SADNESS

Preberite še:
Se vam zdi, da se po neuspehu ne morete pobrati? Poslušajte p. Anselma Grüna

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
SlovenciSlovenija
Top 10
Barbara Oprčkal
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo v...
web 3 nejc skoberne 3
Lojze Grčman
Oče petih sinov: "Na neki točki se lahko le p...
web 3 joze plut
Lojze Grčman
Svete maše v živo na spletu, radiu in televiz...
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nik...
COVID
Dolors Massot
Ne obupujte. Vse bo minilo, tudi pandemija ko...
Bono U2
Alfa y Omega
Obstaja težava, ki je Bog ne more rešiti
Tina Martinec Selan
"Starši bolnih otrok smo v resnici obilno bla...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.