Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Kdaj otrokom postavljamo meje in kdaj jih zatiramo?

KŁÓTNIA
InesBazdar | Shutterstock
Deli

Res je, da otroci potrebujejo meje. Toda morda jih že imajo. Zapisane so globoko v njih samih. Potrebujejo spoštovanje do svojih meja in odrasle, ki o svojih mejah pripovedujejo na način, ki jim ne škoduje

Postavljanje meja ni nekaj, kar storimo na hitro, ko nam zmanjkuje idej, ali ponavljanje slabega ravnanja, ki smo ga bili morda sami deležni v otroštvu. Res je, da otroci potrebujejo meje, lahko pa je pozabiti, da jih že imajo. Zapisane so v njih samih. Potrebujejo spoštovanje do svojih meja in odrasle, ki jim o svojih mejah pripovedujejo na način, ki jim ne škoduje.

Zato je dobro preveriti, kaj je dejansko skrb za meje in kaj to več ni. Poleg tepeža oz. preprosto zlorabe sile postavljanje meja prav tako ni:

Poniževanje

Izhaja iz dvojnih meril obravnavanja odraslih in otrok, vzgojenih v različnih generacijah. Sodelavcu ne rečemo, da ima svinjak v pisarni (ali velikokrat kaj precej hujšega), medtem ko to najstniku povemo brez zadržkov. Prijateljici ne rečemo: “Tako velika punca, pa si si vseeno zamazala obleko,” hkrati pa triletnici povsem zlahka. Prijatelja, ki ga je nekaj ganilo, malokdo zmerja z: “Ne bodi takšna jokica,” ampak raje posedi z njim v tišini ali ga prijateljsko potreplja. Vendar pa v parku, v trgovini ali na plaži takšne besede pogosto slišimo naperjene proti otrokom.

Postavljanje meja prav tako niso žaljivi vzdevki ali preklinjanje.

Označevanje

Otroci se ne razvijajo, če jih zmerjamo. Edino, kar si zapomnijo (in to za vse življenje), je, da je z njimi nekaj narobe. Naučijo se opuščati svoje potrebe, občutke in meje in pozneje ne morejo razumeti, kakšne povezave te tvorijo s svetom.

Grožnje

Veliko staršev si na tak način predstavlja postavljanje meja. “Če v roku ene ure ne pospraviš svoje sobe, bodo te stvari letele v smeti/skozi okno.” Vendar je edina logična posledica nepospravljanja nered. “Če ne pospraviš, bo umazano. Popolnoma nekaj drugega je, če se z otrokom (ustrezno glede na njegovo starost) dogovorita za določen potek dogodkov. “Če pospraviš sobo, greva lahko pozneje na igrišče.” “Ko se boš oblekel, se lahko skupaj zabavava.

Poleg tega, da grožnje na noben način ne pomagajo pri notranji motivaciji otroka za izoblikovanje vrednot, kakršnih si zanj želimo, pri vzgoji skoraj vedno nastopi trenutek, ko grožnje – celo najhujše – prenehajo delovati. Pri desetih letih so otroci večji, močnejši in ni jim več toliko mar, če ne dobijo žepnine. Gre jim za to, da bi jih starši razumeli, jih imeli radi in zlahka dešifrirajo poceni trike in izsiljevanje.

Ukazovanje

Ena izmed knjig Elaine Mazlish in Adele Faber opisuje delavnico, v kateri so starše prosili, naj poimenujejo čustva, ki bi jih doživljali, če bi jih nekdo nekaj prosil na tak način, kot oni sami prosijo svoje otroke: “Takoj pridi sem!” “Pri tej priči naredi domačo nalogo!” “Odloži telefon! Takšne ukaze bi sprejeli kot višek nesramnosti in teptanje naših pravic. Zakaj bi se torej čudili otroškemu uporništvu?

Na veliko načinov je mogoče razpravljati o mejah in jih postavljati skupaj z otroki – s spoštovanjem tako do njih kot tudi do naših potreb in zmožnosti. Uporabljajmo besede kot na primer ne in ja, ki ne prizadenejo. “Zdaj bi želela do konca napisati članek, ker ga moram čez eno uro oddati, potem pa se lahko igrava.” “Želim si, da bi se lepo pogovorila – prosim, odloži telefon, da bom videla, da si tukaj z mano.” “Hočeš po tleh pomiti zdaj ali čez eno uro?

Vsekakor je za to potrebno marsikaj več kot zgolj niz besed. Potrebujemo medsebojno zaupanje in dober odnos ter prepričanje, da otrok želi dobro. Njegov svet je pomemben in naš odnos je pomembnejši kot hitri, kratkoročni učinki, ki jih lahko dosežemo s kričanjem, grožnjami in poniževanjem. Da se ne bi nekoč izkazalo, da smo otroke s postavljanjem meja prikrajšali za njihove lastne.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.