Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Skrivnostni Slovenec, ki je imel v lasti eno najpomembnejših zbirk

ZIGA ZOIS
ARHIV DRUŽINE
Deli

Žiga Zois je bil velik dobrotnik kmetov in učenih pisateljev

V duhu poziva papeža Frančiška, da “ljudje veljajo več kot stvari in imajo večjo vrednost kot pridobljeno bogastvo,” je že pred 200 leti deloval Žiga Zois, ki je umrl 10. novembra 1819. Blaženi Anton Martin Slomšek ga je 42 let pozneje v Drobtinicah označil za velikega dobrotnika “prostih kmetov, kakor visoko učenih pisateljev”.

Zoisova rodbina izvira iz Švice, k nam pa je prišla iz Italije. V začetku 18. stoletja se je v Ljubljani naselil Michelangelo Zois (1694–1777) in se zaposlil pri veletrgovcu Codelliju.

Rodi se Sigismund Zois

Michelangelo Zois se je hitro vzpenjal po družbeni lestvici in se uveljavil v trgovini. Največ je kupoval in prodajal železo in železne izdelke. Trgoval je s kraji v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Pozneje je kupoval tudi fužine in rudnike ter silno pomnožil svoje bogastvo.

Po petnajstih letih zakona mu je umrla prva žena. V začetku leta 1747 se je poročil z Ivano Katarino Kappus. Bila je slovenskega rodu. Dne 23. novembra 1747 mu je rodila sina, ki so mu dali ime Sigismund oziroma Žiga.

Vedoželjnost

Žiga Zois je prve korake v svet znanja naredil doma, pri štirinajstih letih pa ga je oče poslal na šolanje na sever današnje Italije. Leta 1765 ga je poklical nazaj v Ljubljano, da bi mu pomagal pri poslih.

Mladenič je kljub delu našel tudi čas za učenje naravoslovnih in drugih ved. Še posebej so ga zanimali geologija, rudarstvo, kemija, zoologija in botanika. Njegova učitelja sta bila jezuita Gabriel Gruber in Jožef Maffei.

Ko je Žiga Zois že dolgo vodil posle, je razpisal nagrado za osvojitev Triglava. Nanj so se leta 1778 prvi vzpeli štirje možje iz Bohinja. A zadovoljstvo nad uspehom so mu krnile gospodarske skrbi, saj je trg preplavilo cenejše švedsko in rusko železo. Napel je vse sile, da bi ohranil domačo proizvodnjo.

ŽIGA ZOIS
PUBLIC DOMAIN
Portret Žige Zoisa, ki ga je naslikal Andrej Herrlein.

V začetku leta 1779 se je odpravil na daljše potovanje po Evropi, kjer je vzpostavljal nove stike ter si nabiral izkušnje o proizvodnji in trgovanju z železom. V Rimu ga je prvič napadel protin, presnovna bolezen, pri kateri se kristali sečne kisline nalagajo v sklepe.

Bogata knjižnica

Po vrnitvi v Ljubljano so se začeli pri njem zbirati izobraženci: Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Anton Tomaž Linhart, Jernej Kopitar in Valentin Vodnik. Zois jih je spodbujal, usmerjal in denarno podpiral (odprto srce je imel tudi za druge).

Na voljo jim je dal svojo bogato knjižnico, ki je bila ena največjih in najbolje založenih zasebnih knjižnic na Kranjskem. Po Zoisovi smrti jo je prevzela licejska knjižnica, danes pa jo hrani NUK.

Težave z zdravjem in noči brez spanja

“Od leta 1797 sploh ni prišel več iz svoje hiše. Dolgih 22 let je preživel v postelji ali na svojem stolu, noge so mu namreč popolnoma ohromele. Koliko noči je brez spanja prečul! Vendar tudi ta čas ni preživel brez dela. Čeprav razen glave ni mogel premikati nobenega uda, je vendar tudi to dobro uporabil, da je čital in premišljeval,” je ob stoti obletnici Zoisove smrti zapisal duhovnik in zgodovinar Viktor Steska.

5.000 mineralov in kamnin

Zois je v svoji palači v Ljubljani hranil veliko zbirko mineralov, ki je bila med najpomembnejšimi v Evropi. Ko ni več mogel hoditi, jih je zanj nabiral neki Simon Prešern. Leta 1804 je na Koroškem našel dotlej neznani mineral, ki ga je Zois poslal v oceno strokovnjakom v tujino. Ti so sklenili, da ga bodo poimenovali zoisit.

ŽIGA ZOIS PALACE
PUBLIC DOMAIN
Zoisova palača v Ljubljani (Breg).

Priimek Zois najdemo tudi v imenih rastlin Zoisova zvončica in Zoisova vijolica, vendar sta ga dobili po Žigovem bratu Karlu (1756–1799), ki je bil znan botanik.

Zoisova zbirka mineralov in kamnin, ki obsega približno 5.000 primerkov, je bila ena od ustanovnih zbirk prvega muzeja na Slovenskem, Kranjskega deželnega muzeja. Danes jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije.

Žiga Zois je imel v zadnjem obdobju življenja denarne težave, vendar tudi v tej stiski ni pozabil na duhovno plat življenja. Njegov spovednik je bil poznejši tržaški škof Matevž Ravnikar. Zois je prejel zakramente in umrl 10. novembra 1819. Dva dni pozneje ga je pri sv. Krištofu pokopal škof Avguštin Gruber.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 45. 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.