Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

5 stvari, ki so mi bile pri odraščanju v veliki družini všeč

DUŻA RODZINA
RimDream | Shutterstock
Deli

Velike družine so danes redkejše, a obstaja mnogo prednosti odraščanja v družini z mnogo sorojenci

Imam osem bratov in sester in res sem vesela, da jih imam. Pred nedavnim sem razmišljala o tem, da se mi veliko stvari zdi samoumevnih, ker izhajam iz velike in ljubeče družine. Nobena družina ni popolna in nihče ni popoln, še najmanj jaz. A velika skupina ljudi, ki se dejavno trudijo ljubiti drug drugega, daje nek poseben zanos in veselje.

Tu je pet vidikov, ki jih pri življenju v velikih družinah res cenim.

Čut za tovarištvo

Čudovito je, ko zdaj, ko sem že odrasla, med počitnicami ali prazniki pridem domov k veliki skupini ljudi, kjer se imajo radi in jim je mar za drugega. Obujanje spominov z osmimi sorojenci je zabavno in živahno.

Morda se zdi čudno ali neobvladljivo, če tega nisi vajen, a velika družina je kot eno malo pleme. In tako zelo dragoceno je biti del tega plemena, pripadati skupini teh edinstvenih ljudi, ki imajo svoje posebne navade in spomine. Ko smo skupaj, se počutim dobrodošla in ljubljena, del skupnosti.

Vedno je nekje nekdo, s katerim se lahko pogovarjaš

To se sicer od otroštva do odraslosti spremeni, a je nekaj lepega. Ko sem bila še otrok, sem imela vedno nekoga, s katerim sem se lahko igrala ali pogovarjala; zdaj, ko sem odrasla, pa mi je to, da svoje življenje lahko delim z brati in sestrami, v oporo.

Odnosi se spreminjajo in razvijajo in včasih je to lahko kar naporno (tako, kot je v vsakem odnosu), a sadovi so tega vredni. Če se kot otroci s svojim brati in sestrami niste razumeli, je še vedno možnost, da se boste kot odrasli na novo in globlje povezali.

Skupno sodelovanje je bilo normalno

Če želimo, da bo življenje v veliki družini lepo teklo, mora biti vsakdo pripravljen pomagati. Na neki točki ugotoviš, da prerekanje in izogibanje odgovornosti le podaljša sam proces, in se naučiš stvari delati kot ekipa. To je bilo neprecenljivo na toliko področjih življenja …

V zakonu? Da. Pri reševanju težav v službenem kolektivu? Da. Za uspešno organiziranje zabave ali dogodka? Da. To je najboljše usposabljanje za vseživljenjsko timsko delo in veščine delovne etike.

Dojenčki so bili normalen del življenja

Dojenčki so neverjetni. Prek svoje popolne nebogljenosti in ljubkosti združujejo ljudi. Zanimivo je, kako lahko tako malo bitjece prinese toliko veselja in ponosa večjim in razumnejšim bitjem. Čudovito je bilo doživeti vse “prvič” pri sorojencih – od prvih dni, ko so prišli novorojenčki domov iz porodnišnice, do prvih korakov in prvih besed.

Navdušujoče je gledati tega drobcenega človeka, kako raste in se uči. In pogosto, ne glede na to, kateri po vrsti ste, so v veliki družini tudi dojenčki – če ste najmlajši v družini, imajo morda najstarejši bratje ali sestre že svoje otroke, ko ste vi še precej mladi.

Moj življenjepis za delo varuške je bil izjemen

Kot najstnica sem zlahka našla delo kot varuška, saj sem zaradi svojih izkušenj z malimi otroki v drugih starših zbujala veliko zaupanja. Brez svoje družine teh izkušenj ne bi imela. Po naravi nisem tako dobra z otroki, a potrebne spretnosti mi je uspelo razviti prav zaradi mojih mlajših bratov in sester.

Ko sem odraščala, se je vedno nekaj dogajalo in povsod je bilo dosti ljudi. Prav zato je bilo moje otroštvo živahno in polno ljubezni. Dalo mi je podporni sistem v obdobju odraslosti, ki ga resnično cenim. Ne morem si predstavljati življenja brez svojih bratov in sester. Hvala, mama in oče!

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar. 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.