Ne glede na to, ali ste sramežljivi ali družabni, vsak človek se na trenutke v družbi počuti negotovo in prestrašeno. Srečanje s člani razširjene družine, ki živijo daleč stran, sestanek z delovnimi kolegi, s katerimi bolj redko sodelujemo, srečanje s starši drugih učencev na otrokovi šoli, morda celo druženje med sosedi – včasih se zdi, da obstaja nešteto priložnosti, ko moramo najti temo (karkoli!) za klepet z ljudmi, ki jih komajda poznamo.
Preberite še:
8 nasvetov, kako si zgraditi zdravo samozavest
Skozi oči Kristusove ljubezni
Upokojeni papež Benedikt XVI. v svoji okrožnici Deus Caritas Est (Bog je ljubezen, op. prev.) na srečo ponuja čudovito rešitev za tesnobo, ki jo občutimo v družbi. Če bomo na druge ljudi gledali skozi oči Kristusove ljubezni, pravi, lahko z njimi vzpostavimo pristno povezavo. “Gledam s Kristusovimi očmi in dam lahko drugemu človeku več, kot so stvari, ki so mu na zunaj potrebne: lahko ga osrečim s pogledom ljubezni, ki ga potrebuje.”
Prvi korak, piše Benedikt XVI., je ta, da smo trdno ukoreninjeni v ljubezni do Kristusa. Ta ljubezen sama po sebi vodi v ljubezen do bližnjega, kot nam sporočata Sveto pismo in cerkveno izročilo.
Preberite še:
Štirje koraki do bolj samozavestnih otrok
Ljubiti človeka, ki ga ne maram ali ne poznam?
“Ljubezen do bližnjega postane mogoča v smislu, kot to učita Sveto pismo in Jezus. Ta obstaja ravno v tem, da v Bogu in z Bogom ljubim tudi sočloveka, ki ga sicer ne maram ali niti ne poznam,” piše upokojeni papež. “To pa je mogoče le iz notranjega srečanja z Bogom, srečanja, ki je postalo skupnost volje in sega prav do čustev.”
Pri tem je ključnega pomena sprememba našega pogleda: namesto da upamo, kako se bodo drugi zanimali za nas, sami pokažimo zanimanje zanje. Namesto da upamo, kako bodo drugi navdušeni nad nami, poiščimo nekaj, kar bomo lahko občudovali pri njih. Z drugimi besedami, prizadevajmo si, da bi jim izkazali ljubezen in pozorno skrb, kakršno bi jim namenil Kristus.
Preberite še:
Se vam zdi, da se po neuspehu ne morete pobrati? Poslušajte p. Anselma Grüna
Preprosta rešitev
“Tedaj se učim, da na drugega človeka ne gledam več s svojimi očmi in čustvi, ampak z vidika Jezusa Kristusa. Njegov prijatelj je moj prijatelj,” piše upokojeni papež Benedikt XVI. “Gledam prek zunanjega videza na njegovo notranje pričakovanje znamenja ljubezni, znamenja pozornosti.”
Ne gre za očitno rešitev, je pa presenetljivo preprosta: iščimo razloge, da bi vzljubili znanca, s katerim se pogovarjamo, in pogovor bo stekel sam od sebe. Precej verjetno je, da bo tudi sogovornik izkazal svoje zanimanje za nas in si bo prizadeval, da se najin odnos razvije v prijateljskega, saj bo občutil, da nas zanima kot oseba; če pa se to ne bo zgodilo, tudi prav. Ljubezen do bližnjega je nekaj, kar počnemo zaradi Kristusa, on pa vidi in pozna naša prizadevanja, ki torej ne bodo zaman.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Italijanska gora, na kateri se je štirikrat prikazal sveti nadangel Mihael
Preberite še:
Zakaj jo je popihal s Facebooka?
Preberite še:
5 stvari, ki so mi bile pri odraščanju v veliki družini všeč
