Vprašanje bralke:
Med božičnimi prazniki smo bili kot ponavadi na obisku pri moževih starših. Šokirana, jezna in razočarana sem, ker se v konfliktu s tastom mož ni postavil zame. Bilo je očitno, da se je tast odzval neprimerno, kar mi je priznal tudi mož, vendar ni posegel vmes. Zdaj sem jezna tudi nanj, ker me je pustil na cedilu. Ne razumem, ker sicer zna biti kar odločen.
Preberite še:
Težave v zakonu? Zatecite se po pomoč k sv. Rafaelu
Odgovarjata: Drago in Sara Jerebic, zakonska in družinska terapevta
Zakaj nekdo noče iti v konflikt, v soočenje kot na primer vaš mož s svojim očetom? Obstaja več odgovorov. Morda ga je strah, da bi se odzval pretirano, agresivno, kar pred otroki vsekakor ne bi bilo primerno. Zato izbere drugo možnost – to, da se umakne, ignorira ali celo izklopi. Težava je najbrž v tem, da se počuti utesnjenega zgolj med tema dvema možnostma. Kot da tretja ni mogoča oz. je preveč tvegana. Zakaj?
Če bi skušal mirno in obvladano poseči vmes in se soočiti z očetom, je zelo velika verjetnost, da bi prišel v stik z vsemi neprijetnimi občutki, ki jih je kdaj ob očetu doživljal: nemoč, zavrženost, ponižanost, izdanost …
Preberite še:
Se z zakoncem vedno prepirata o istih stvareh? S to kratko molitvijo prekinite začarani krog
Hkrati pa ne ve, kako bi se odzval in reagiral, ko bi ga preplavila ta občutja. Bi zmogel speljati pogovor do konca ali bi se mu vmes zalomilo zaradi prevelike žalosti, bolečine … Bi se zaradi tega počutil preveč izpostavljenega in ranljivega pred otroki in ženo? Verjetno se mu ne zdi varno biti ranljiv pred očetom.
Skratka, ne napadajte ga. Tako nezaščiteno in puščeno na cedilu, kot ste se vi počutili pred tastom, tako se je najbrž pogosto počutil on v otroštvu. S tem, da je bil on takrat otrok, kar pomeni, da ni zmogel poskrbeti zase.
Preberite še:
Največja past v zakonu
Povejte mu za svoje doživljanja in bolečino. In ga povabite k “akciji”. Zdravo in funkcionalno je, če ima moški iniciativo in če si upa tvegati, četudi pride do poraza in kolapsa. V mnogih pravljicah se mora junak soočiti s svojimi notranjimi strahovi. Šele ko to stori, se osvobodi, sprosti in zraste v odraslega moškega.
V tem procesu mu vi lahko pomagate, tako da ga naklonjeno in nežno spodbujate in mu stojite ob strani. Kot mu morda do sedaj ni še nihče. Gotovo je krivično, da vas “potiska” v boj z očetom, kakor je tudi gotovo, da ga to frustrira. Ta moški potrebuje spodbudo in “obtožbo”, da je sposoben mirnega in obvladanega soočenja z očetom.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Kako otrokom povedati, da ne bodo dobili sestrice, ker je mama imela splav
Preberite še:
Katoliški glasbenik, ki je olajšal branje slepim
Preberite še:
Tega sem se naučila, ko sta se “spičili” moji najstnici
