Na trgu delovne sile je vedno več milenijcev, to pomeni ljudi, ki so bili rojeni med letoma 1982 in 2000. Ta generacija se po načinu, kako so bili vzgojeni, po svojih vrednotah in po načinu razmišljanja močno razlikuje od starejših generacij, zato prihaja do nekaterih izzivov pri njihovem zaposlovanju.
Preberite še:
“Ves dan delam, pa nič nimam”
Delo mora nuditi smisel, fleksibilnost in izzive
Gre za generacijo, ki na službo ne gleda več na enak – fiksen – način kot njihovi starši. Milenijci so pripravljeni na to, da bodo službo po nekaj letih zamenjali, ne glede na to, da jim bo delo zelo všeč. Vedno so pripravljeni na to, da jih nekje drugje morda čaka še nekaj boljšega. Od svojega dela pričakujejo, da bo smiselno; da bodo v njem videli smisel in dodano vrednost ne le za podjetje, temveč tudi zanje osebno.
Ogromno jim pomeni fleksibilnost delovnika, da si lahko sami razporejajo čas dela ter da imajo vsaj en dan na teden možnost delati na daljavo, kar pomeni od doma oziroma ne v pisarni. Hkrati pa si od delodajalca želijo socialne varnosti, ki jo prinaša klasična zaposlitev. Delodajalci milenijce včasih opisujejo kot zahtevne, saj se je treba z njimi veliko ukvarjati, hkrati pa podjetju ne nudijo enake lojalnosti in brezpogojne zvestobe kot, denimo, starejše generacije.
Preberite še:
Kako se lahko že pred prvim delovnim dnem pripravim na novo službo
“Zahtevni” za delodajalce?
Milenijci pričakujejo tesen odnos med vsemi zaposlenimi ter veliko interakcije med njimi, saj jim to omogoča stalno povratno informacijo o njihovem delu, napredku in smeri, v katero gredo. Prav tako si želijo, da bi bili njihovi nadrejeni tudi njihovi mentorji ter da bi jih navdihovali za delo.
“Kot otroci so bili vzgojeni tako, da so stalno prejemali pohvale in komplimente za vse, kar so naredili,” piše v enem izmed člankov na to temo. “Zato tudi na delovnem mestu stalno iščejo potrditev in pohvalo. Delodajalci se zato včasih počutijo zaskrbljene, saj se morajo izdatno ukvarjati prav z ljudmi, ki so jih najeli za to, da bi pomagali njim in ne obratno.”
Delo, ki omogoča družini prijazen urnik
Za to generacijo je značilno tudi, da zelo cenijo, če jim delo omogoča ravnovesje med družino in službo. Sami sebe imenujejo kot družinsko orientirane, zato jim veliko pomeni, če lahko del službenega dela opravijo v času in prostoru, ki jim omogoča preživeti veliko časa z otroki. Tehnologija jim je pri tem v veliko pomoč, saj nudi načine, da so lahko v stiku z delodajalcem in svojim delom prek telekonferenc, e-pošte in drugih kanalov za javljanje prek spleta.
Preberite še:
“Tu uresničujem svoja osnovna življenjska vodila”
Morda je to povezano tudi s tem, da gre za generacijo, ki je odraščala s sodobno tehnologijo, zaradi česar so je tudi izjemno vešči. Ker se na zaslonih in na omrežju stalno nekaj dogaja in so novosti le klik stran, se to pozna tudi v pričakovanjih, ki jih imajo do svojega dela in službenih projektov.
Spodbudno in prijateljsko okolje
Milenijci si od delovnega okolja želijo svežino, nove izzive in projekte, konstantno stimulacijo, ne želijo pa si dolgočasnega službenega okolja in ustaljenega dela ter praks. Na delovnem mestu pa si generacija milenijcev želi sodelovanja, ne tekmovalnosti, saj ji je jasno, da uspeh in denar ne moreta kupiti sreče.
Dobri odnosi na delovnem mestu jih motivirajo za uspešno delo, zato jim je pomembno, da je tudi služba kraj, kjer lahko negujejo dobre odnose in vrednote pomoči, sodelovanja in kolegialnosti.
Preberite še:
To sta najdlje poročena zakonca na svetu
Preberite še:
“Če nekoga nimaš brezpogojno rad, tega ne zdržiš”
Preberite še:
5 stvari, ki so mi bile pri odraščanju v veliki družini všeč
