Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!
Aleteia

Se vam toži po življenju, ko še niste imeli otrok?

MATKA Z DZIECKIEM
Maria Sbytova | Shutterstock
Deli

Štirje nasveti, ki vam bodo pomagali, da se boste otresli svojih pričakovanj in sprejeli svoj novi jaz

Kot otrok sem si bolj kot karkoli na svetu želela postati mama. Moja preprosta, nedolžna predstava o življenju z otroki je preskočila vse težke plati takšnega življenja in mi v naročje že položila otroka. Zdelo se mi je, da bo materinstvo tako naravno kot dihanje.

Približno 15 let pozneje sem v naročju zares držala dojenčka, o katerem sem sanjala vse življenje. A to je to? Srečna do konca svojih dni? Še nikoli se nisem počutila tako izgubljeno. Čutila sem, kot bi se izgubil del mene, in sploh nisem vedela, kdaj, če sploh, se bo vrnil. Svet se mi je zazdel tuj in tudi sama sem se v njem počutila tujka. Nisem vedela, kam sploh sodim.

Kako torej sprejeti to novo različico sebe? Potovanje vsakogar izmed nas je drugačno. Kar deluje pri nekom, ne bo delovalo pri drugem. In obratno. A če bi se lahko vrnila sedem let nazaj, ko se je začelo popotovanje mojega starševstva, bi se pogovorila s seboj in si svetovala tole … Predstavljam vam te štiri nasvete.

MUM; TIRED; TABLE
Shutterstock

Pojdite proč od računalnika!

Ena izmed največjih ovir za starše so družbeni mediji. Po tem, kar lahko preberemo v sodobnih družbenih medijih, bi preobrazba v starševstvo morala biti gladka in lepa. Vsi bi morali napeto pričakovati prihod svojih prečudovitih štručk, ki nam prinašajo radost. Potem ko se srečni razveselimo dojenčka, bi morali kar cveteti v tej novi starševski vlogi: svežega obraza in spočiti ter s skodelico vroče kave v roki, seveda v čistem stanovanju. Natančno bi morali vedeti, kaj storiti, saj je starševstvo nekaj globoko zakoreninjenega v nas.

Družbeni mediji ohranjajo to nesmiselno idejo, da bo življenje z otroki ostalo enako, kot je bilo prej, le da imamo enega otroka več. Starši, ki pričakujejo otroka, so prek medijev zasuti z iluzijami resničnosti. Domnevajo, da je to normalno, zato v primeru, da nimajo enake izkušnje, čutijo, kot da je z njimi nekaj narobe.

Ne trudite se, da bi bilo življenje spet “normalno”

Nemogoče je, da bi bilo življenje takšno, kakršno je bilo pred prihodom dojenčka. Stvari, ki prej niso bile tako pomembne, zdaj postanejo pomembne, in stvari, ki so bile včasih pomembne, zdaj niso več. Podobno je, kot pri drugih spremembah v življenju: težko, boleče, neprijetno, lepo, zanimivo in vznemirljivo. Prinese vam čudovite stvari, za katere niste niti vedeli, da vam v življenju manjkajo. Postali boste bolj utrujeni, kot mislite, da je sploh mogoče, a začutili boste tudi izpolnjenost, za katero niste niti vedeli, da vam manjka.

Shutterstock - niderlander

Ugotovite, kaj vas osrečuje

Vzemite si čas zase. Zelo pogosto se čutimo krivi, če si vzamemo nekaj časa zase brez otrok, a to je bistvenega pomena. Čeprav je starševstvo lepo in dragoceno in čeprav imamo radi svoje otroke, pa vsakdo potrebuje čas, da si napolni baterije. Poiščite to, kar vam prinaša veselje in vam daje energijo. Morda je nekaj, kar vas je osrečevalo, preden ste imeli otroke. Ali pa je nekaj povsem novega. V mojem primeru je pisanje tisto, kar mi vrača ustvarjalnost in daje motivacijo. Razen pri šolskih spisih se doslej nikoli nisem ukvarjala s pisanjem. Zdaj, ko imam otroke, pa ima pisanje zame povsem nov pomen in obliko.

Vadite sprejemanje sebe in ljubezen do sebe

Oseba, ki je obstajala, preden ste imeli otroke, je še vedno tu, a se je preprosto spremenila. Prosite za potrebno potrpežljivost in milost, da bi se sprejeli v tej novi, še neznani vlogi. Za nas, starše, je izjemno osvobajajoče in koristno, da se ne trudimo ostati takšni, kakršni smo bili, ampak da sprejmemo sebe v svoji novi vlogi.

Ne glede na to, ali je prehod razburljiv ali gladek, v nekem določenem trenutku vsi starši spoznajo, da njihovo življenje ni in ne bo nikoli več takšno, kakršno je bilo, preden so postali starši. To je lahko zanje žalostno. In težko. Povsem v redu je, če so žalostni ali jezni, prestrašeni ali izgubljeni. Karkoli občutijo, je v redu in normalno.

Včasih pa vse te stvari niso dovolj. Včasih je najbolj ljubeča stvar, ki jo lahko storite zase, da si poiščete pomoč. Če se mučite in menite, da morda potrebujete pomoč strokovnjaka, potem si ga poiščite. Ni sramotno, če potrebujete nekoga za pogovor. Jaz sem takšno pomoč na svojem starševskem popotovanju potrebovala in zato sem danes bolj zdrava.

Sčasoma sem ugotovila, da se je moj stari jaz – jaz v obdobju pred otroki – spremenil. Oklepala sem se mnogih pričakovanj o tem, kakšno bi moralo biti moje življenje, da nisem več sprejemala svoje nove resničnosti. Ko sem končno lahko spremenila svojo perspektivo, sem se lahko odpovedala tisti podobi o sebi, kakršna sem mislila, da bi morala biti, in sprejela sebe takšno, kakršna sem zdaj. In to je osvobajajoče.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.