Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Rad(a) bi odpustil(a), pa ne vem, kako

POKŁÓCONA PARA
Shutterstock
Deli

“Rekel mi je: ‘Oprosti.’ Mar misli, da je zdaj vse rešeno?”

Vsi grešimo in ga kdaj pa kdaj polomimo v naših medsebojnih odnosih. Bolj kot smo si z nekom blizu, bolj ga lahko prizadenemo ali on(a) nas. Težji kot je konflikt, bolj zapleteno je najti prave besede in pravi način, kako se opravičiti ali prositi za odpuščanje.

Avtorja Gary Chapman in Jennifer Thomas v knjigi 5 jezikov odpuščanja razlikujeta pet načinov opravičil. Za nekatere ljudi je npr. pomembno, da je opravičilo zelo podrobno, za druge to, da vsebuje tudi načrt, kako se bo oseba, ki nas je prizadela, spremenila. Zelo dobro je poznati tako sebe in svoj jezik odpuščanja kot tudi svoje bližnje, da znamo po prepiru ali sporu k njim pristopiti na pravi način.

Izražanje obžalovanja

Prvi jezik odpuščanja je opravičilo, običajno izraženo z besedami, kot so: oprosti; žal mi je; zares mi je žal, da … Oseba od nas želi slišati, na kakšen način smo jo prizadeli, ko smo storili to in to, zato podrobno opišimo njeno doživljanje. Zelo pomembno je, da je naše opravičilo povsem iskreno ter da pri tem tudi naša govorica telesa govori o tem, kako nam je žal (očesni stik, iskren obraz, da si za opravičilo vzamemo čas itd.).

Pomembno je tudi, da opravičilu ne sledi besedica ampak, npr: “Žal mi je, da sem kričala nate, ampak grozno me razjezi, kadar zamudiš h kosilu.” S to besedo namreč takoj odvzamemo težo našemu opravičilu, saj ga izničimo, hkrati pa tudi prenesemo vso odgovornost na tistega, ki se mu opravičujemo.

WOMAN,MAN;HUGGING
Antonio Guillem | Shutterstock

Sprejemanje odgovornosti

Ta jezik odpuščanja se osredotoča na to, da smo sposobni priznati svoj delež pri tem, kar je šlo v odnosu narobe. Nekateri ljudje imajo velik problem s priznavanjem lastne krivde in odgovornosti, saj zelo težko priznajo, da se kdaj zmotijo ali da kdaj ravnajo narobe. Ravno to pa je tisto, kar ljudje okrog njih najbolj pogrešajo.

Če vaši bližnji ali vi govorite ta jezik odpuščanja, potem so vam pri opravičilu lahko v pomoč stavki, kot so: Žal mi je, odgovornost za tole je povsem na moji strani. Kar sem rekel in storil, je bilo narobe. Priznam, da sem storil veliko napako.

Povračilo

Nekateri ljudje ob opravičilu pričakujejo, da jim bo oseba, ki si od njih želi odpuščanja, ponudila tudi neke vrste povračilo, da se jim bo tudi z dejanji odkupila za svojo napako. Če vaši bližnji govorijo ta jezik odpuščanja, potem jih ob izražanju opravičila vsekakor vprašajte: Kaj lahko storim, da popravim svojo napako? Prosim, povej, kako se ti lahko odkupim in ti pokažem, kako zelo mi je žal.

Možje tako pogosto mislijo, da če bodo ženi prinesli šopek rož, jim bo avtomatično vse odpuščeno. A pozor! Pri nekaterih ženskah to zagotovo deluje, saj je povračilo njihov jezik odpuščanja, pri nekaterih pa verjetno ne, ker bi bolj potrebovale kakšno drugo gesto.

Iskreno kesanje

Pri vseh vrstah opravičil od tistega, ki se opravičuje, seveda pričakujemo iskrenost. Pri tem jeziku odpuščanja pa je še toliko bolj izraženo kesanje, ki ga vodi sklep, da se ista napaka ali isto vedenje ne bo ponovilo. Pri tem je pomembno, da oseba, ki smo jo prizadeli, dejansko lahko vidi naš konkreten namen napako popraviti ali se spremeniti na bolje.

Recimo, da žena možu zameri, da je neprestano z otroki in da je za vse sama, kar nekoč pripelje do res velikega prepira med njima. Če žena govori jezik odpuščanja, ki pričakuje iskreno kesanje, bo možu odpustila, če ji bo predstavil konkreten načrt, da jo malce razbremeni. Recimo, da ji po opravičilu predlaga: Takoj ko pridem iz službe, se bom vsak dan za pol ure posvetil otrokom, zato da si boš ti lahko vzela čas za sprehod.

Prošnja za odpuščanje

Ta je še posebej težka za vse, ki so zelo odločni ali ukazovalni, saj težko karkoli prosijo. Prošnja za odpuščanje namreč vsebuje ranljivost in ponižnost, zato človek že v sami poziciji, ko prosi za odpuščanje, kaže pripravljenost na povsem nov začetek. Če imamo strah pred izgubo nadzora, strah pred zavrnitvijo ali strah pred neuspehom, nam je prošnja za odpuščanje še posebej težka.

A ravno če smo pripravljeni iti prek sebe in do osebe, ki smo jo prizadeli, pristopiti na tako ponižen način, smo s tem naredili zelo velik in pomemben korak. Prošnja za odpuščanje mora biti izražena iskreno in skesano, ne sme biti zahteva. Ključne besede so: Rad bi te prosil odpuščanja. Prizadela sem te, zato upam in molim, da mi boš lahko odpustil(a). Mi lahko odpustiš, prosim?

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.