Alex Florensa je terapevt in vodja centra za odvisnosti Eines v Sant Cugat del Vallèsu, mestu blizu španske Barcelone. Iz osebne izkušnje dobro pozna situacijo odvisnosti. Je nekdanji odvisnik od drog in alkoholik. “Moje poslanstvo zdaj je pomagati drugim ljudem, da ne trpijo zaradi odvisnosti, niti oni niti njihove družine.”
Alex večkrat poudari: “Ne želim, da bi moji starši znova trpeli. Če le ena oseba opusti drogo, je moje delo vredno vsega truda.” Odkar je začel s svojim poslanstvom, se je do sedaj zasvojenosti rešilo 13 oseb.
Preberite še:
Zgodba matere Elvire: moj oče alkoholik je bil moja “sreča”
Njegova odvisnost se je začela skoraj neopazno. Skupaj s sestrama je odraščal je v soseski Sarriá v Barceloni. Njegovi starši imajo v lasti znano restavracijo, hodil je v zasebno versko šolo in obiskoval mladinsko skupino.
Alkoholik ob koncih tedna
“Alkohol sem začel uživati pri 15 letih. Spoznal sem, da sem edini med prijatelji, ki spije liter piva, medtem ko so oni spili pivo le tu in tam. Delal sem v družinskem podjetju in sem na delo večkrat prišel pijan. Nisem imel nadzora. Tako sem postal ‘vikend alkoholik’, ne da bi si to sam priznal.”
Pri 18 letih je v vojski prvič poskusil kokain. “Nekega dne, ko sem pil, mi je nekdo ponudil kokain, da sem ostal buden, ko so nas častniki preverjali. Kokain me je prevzel in namesto da bi videl, da je ta substanca tisočkrat močnejša od alkohola in mi zelo škoduje, so mi možgani rekli, da sem našel zaveznika, ki me bo rešil iz težav. ”
Preberite še:
Ženske odvisnice od alkohola za svojo zasvojenost plačajo najvišjo ceno
“Zaradi droge postaneš duševni bolnik”
“To je,” danes pravi Alex, “velika laž zasvojenosti: postaneš namreč duševni bolnik in možgani ne razmišljajo več dobro, ampak te zavajajo, podajajo lažne argumente, da bi upravičili jemanje drog. Nisem sprejel, da imam težave.” Potem ko je končal usposabljanje pri vojakih, je končal študij, začel delati in se umiril. A ni trajalo dolgo.
Kazino na jugu Francije
Oče mu je ponudil možnost za življenje na jugu Francije, kjer so odprli igralnico. Tam je med 23. in 28. letom starosti delal kot popravljavec igralnih avtomatov. Vzdušje noči ga je spet zajelo. Začel je piti brez nadzora. “Poleg tega je v Franciji običajno, da se predjed pripravi z žgano pijačo. Tako sem bil že zjutraj pijan.”
Bil je natakar, krupje, predstavnik za stike z javnostmi, učitelj plesov … Bil je prijeten. “Pri 25 letih sem imel veliko stvari, vendar sem bil neumen. Pozabil sem na vrednote svojih staršev. Zaslužil sem, a nisem imel nič več. Razšel sem se z dekletom.”
Pri 28 letih se je odločil za spremembo. Hotel je pobegniti od vsega, zato je zbežal nazaj v Barcelono. Čeprav je bil že dolgo odvisnik od alkohola, je bil še vedno prepričan, da obvladuje situacijo: “Prvi mesec v Barceloni nisem pil, vpisal sem se v nogometno ligo, spoznal sem drugo dekle … vse je šlo v pravo smer, dokler mi po devetih mesecih niso ponudili dela na enem izmed radiev.” Vodil je svojo radijsko oddajo, vendar ga je to vrnilo v družabno življenje in pod okrilje noči. “Alkohol sem potreboval prav vsak dan.”
Preberite še:
Aleks se je rešil odvisnosti od alkohola: “Zdaj živim, prej sem životaril”
Najhujša stvar pri zdravljenju
Najhujši pri odvajanju od odvisnosti so spomini na vse slabe stvari, ki si jih storil, se spominja Alex. “Nikomur se nisem mogel zaupati. Dekle me je zapustilo. Pri svoji družini sem iskal le izgovor, da zaloputnem vrata in grem. Svojim staršem in sestrama sem storil veliko slabih stvari.”
Pot do pekla zasvojenosti je postajala vse hitrejša: “Imel sem denar, vendar sem v restavraciji svojih staršev kradel steklenice alkohola, bankam sem dolgoval denar, lagal sem, manipuliral. Prenehal sem se dobivati z dekleti ali pa sem šel ven le s tistimi, ki so pile. Mislil sem si: nihče mi ne bo govoril, kaj naj delam.”
Danes se zaveda, da to v resnici ni bil on. “Zasvojenost spremeni vedenje in povzroči, da se odvisnik giblje z impulzi. Bil sem duševno bolan, saj je zasvojenost duševna bolezen.” Prišel je do točke, ko je bilo fizično in duševno poslabšanje popolno. “Spil sem tudi 20 piv, spal, pa spet pil, bruhal kri … svojega življenja sploh nisem nadzoroval.”
Dvakrat so mu odvzeli vozniško dovoljenje in ga zaprli do iztreznitve. “Nisem se več umival, oblačila so gnila v pralnem stroju, sosedu sem ukradel električni kabel, nehal sem jesti.”
Preberite še:
Premagal je odvisnost od heroina. A doletelo ga je še nekaj hujšega
Na robu smrti
Kot mu je pozneje povedal njegov zdravnik, je bilo Alexovo stanje takrat tako slabo, da bi, če ne bi storil ničesar, v dveh tednih umrl. “Zasvojenost lahko povzroči, da izgubite vse, tudi življenje.”
Nekega dne so se na njegovih vratih pojavili starši in dva prijatelja. “Prosili so me: Dovoli, da ti pomagamo. Počutil sem se ujetega, zato sem privolil.”
Potrebna so bila štiri leta zdravljenja, najprej v centru za odvisnike, daleč od vsega. “Tri mesece in pol sem bil zaprt. V tem času sem se znova naučiti pisati, spoznal sem kaligrafijo, vsak dan bral. Zelo mi je pomagal šport.”
Domov se je vrnil z zavedanjem svoje duševne bolezni, ki jo je prebolel, in “moral sem se posvetiti iskanju tega, kdo sem.” Za to, da se odpoveš drogi, moraš biti zelo pogumen in zelo močan. In dovoliti si moraš, da ti ljudje pomagajo, ter njim dovoliti, da te ljubijo, lahko strnemo iz njegove pripovedi.
Preberite še:
Zanke odvisnosti. Se jih lahko rešimo brez pomoči drugih?
Drugo Alexovo življenje
25. januarja 2011 je Alex dobil zdravniško potrdilo in od takrat “sem ozdravljen odvisnik”, pravi.
Alex se ni počutil vrednega, da bi ga kdo ljubil. “Kaj bi lahko dal ženi? Kaj bi družina imela od mene?” Začel je delati v jedilnici šole v svoji soseščini. Tam je spoznal Marto, učiteljico odraslih. “Marta mi je zaupala in ni hotela upoštevati mojih strahov.”
Odločil se je, da postane osebni trener, začel je študirati na podiplomski stopnji iz klinične psihologije in odvisnosti od drog. Za pomoč odvisnikom od drog in alkohola uporablja metodo kognitivne vedenjske terapije in športa. V svojem terapevtskem centru Einesu, ki ga je ustanovil, danes živi 25 bolnikov, od katerih jih 10 obiskuje dnevni center.
Bolniki imajo skupinsko terapijo, sestavljajo puzzle, modele, igrajo šah, berejo … Zanje skrbijo profesionalci, ki dobro poznajo njihovo situacijo, saj so to sami doživeli. Alexov primer jim daje moč za boj.
Preberite še:
Propadel zakon, odvisnost, ulica. Nato pa mu je Bog pokazal pot na Švedsko
Peš na pot s svojimi pacienti
Alex želi, da njegova izkušnja uspešnega premagovanja vliva upanje ljudem in družinam, ki se soočajo z odvisnostjo. Od leta 2018 se vsako poletje začne peš trasa na Transeines. Pacienti mesec dni vsak dan hodijo po katalonskih gorah. V mnogih vaseh, kjer se ustavijo, Alex predava o odvisnostih. Zanj je to način, kako učinkovito prispevati k boju proti drogam in alkoholizmu.
Rehabilitacija je vrnila srečo Aleksu, ki ima danes z Marto družino ter dva majhna otroka, Jano in Pedra. “Bogat sem,” si pove vsako jutro. “Ko zapustim hišo, ko grem po ulici, mislim, da so zame poslikali ulice.” To, da je “terapevt za ljudi”, mu ogromno pomeni.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Kako so očenaš molili naši predniki
Preberite še:
Oglejte si največje verske zaklade mesta, ki nikoli ne spi
Preberite še:
Dečku, ki je premagal levkemijo, vrstniki pripravili prisrčen sprejem
