Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Sveti Blaž – zavetnik, ki ščiti pred boleznimi vratu in grla

BLAZEV ZEGEN
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Deli

Sv. Blaž, ki goduje 3. februarja, je najbolj znan zaščitnik pred boleznimi vratu in grla. Za svojega pa so ga vzeli tudi Primorci in vinogradniki …

Armenec Blaž, škof v Sebasti, je živel v času hudih preganjanj. Legenda pripoveduje, da je nekoč bežal in se zatekel v votlino v gozdu, družbo pa naj mu bi delale divje zveri. Vendar pa so ga njegovi nasprotniki odkrili, ga mučili in nazadnje obglavili.

Najbolj znan čudež

Za časa svojega življenja je sveti Blaž delal mnoge čudeže. Njegov najbolj znan čudež je tisti, ko je rešil mladeniča, ki se mu je v grlu zataknila ribja kost. Od tod izhaja njegovo zavetništvo zoper bolezni v vratu in grlu in od tod izhaja tudi “Blažev blagoslov”.

Duhovnik na današnji dan v posebnem obredu pri sveti maši podrži verniku dvoje prekrižanih sveč pod vratom in zraven govori:

“Po priprošnji svetega Blaža, škofa in mučenca, te varuj Gospod bolezni v grlu in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.”

Sprva so si verniki na njegov god sami polagali blagoslovljene sveče na vrat. To pobožno ljudsko navado je Cerkev sprejela dokaj pozno – besedilo blagoslova nam je znano namreč šele proti koncu 17. stoletja.

Vera v moč priprošnje svetega Blaža je bila zelo živa. Svoje dni so na Štajerskem na Blaževo s posebnim obredom blagoslavljali sadje in kruh, blagosloviti pa so si dali tudi grlo.

Blažev žegen

Slabšalni izraz blažev žegen se v pisnem in pogovornem jeziku uporablja v pomenu kot nekaj, kar je neučinkovito ali nekoristno. Hkrati pa izraz blažev žegen lahko pomeni tudi zdravilo, ki sicer nič ne koristi, a tudi nič ne škoduje.

Sv. Blaža so za svojega vzeli živinorejci …

Še danes hodijo verniki na blaževo v cerkev k “blažanju”, po blagoslov sv. Blaža. Okoli Gornje Radgone je nekoč gospodar na blaževo zjutraj sam vsej družini podelil Blažev žegen z besedami, kot jih moli duhovnik v cerkvi. Podobne šege poznajo tudi na Kranjskem in Koroškem.

Legenda, ki pripoveduje, da so svetnika ljubile celo divje zveri, je sv. Blaža približala živinorejcem. V Beli Krajini pravijo, da je danes “vse živine god”, zato tudi nihče živine ne vpreza.

Na Koroškem so na današnji dan blagoslovljeno svečo nesli trikrat mimo vrat živinskega hleva in vsakokrat naredili pred njim znamenje križa, da bi živine kakšna strupena žival ne pičila.

… in tudi vinogradniki

Ob blaževem si je slovenski kmet po stoletnih izkušnjah želel oblačnega in deževnega vremena. “Če je na blaževo oblačno, nadejaj se dobre letine!” so dejali. Spet drugod pa: “Ljubi sveti Blaž, glej, da dežja daš!”

Vinogradniki pa so govorili po svoje: “Na svečnico in blaževo lepó, veliko v jeseni vina bo!” V Prekmurju gredo po maši na blaževo gospodarji v vinograd in obrežejo prve tri trte, zato tam pravijo: “Blaž – prvi rezač!”

Na Vipavskem so se priporočali sv. Blažu pred burjo. To zavetništvo ni slovensko in je preneseno z nemškega območja. Nemško ljudstvo ima namreč sv. Blaža za zavetnika proti vetru in viharju, ker je povezalo njegovo ime (Blasius) z nemškim glagolom blasen, ki pomeni pihati.

Vipavci se zatekajo k sv. Blažu tudi v bolezenskih težavah, kakršni sta davica in naduha, bolezni torej, ki človeku ne pustita do sape.

 

Besedilo v članku je povzeto iz knjige Nika Kureta Praznično leto Slovencev. 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.