Jezus je resnična Luč, ki razsvetljuje naše življenje. Karkoli drugega postavimo v središče življenja, smo zgrešili – tudi če je to naš otrokV svetovalnici Betanija sem najbolj vesel mladih ljudi, ki hočejo iz svojega življenja nekaj narediti. Običajno gre za mlade v raznih stiskah in preizkušnjah. Vsaka stiska odpira v človeku vprašanja, marsikatera pa pusti tudi rano ali vsaj brazgotino. Brez dvoma pa so te rane najbolj globoke takrat, ko so povezane z njihovimi starši. Tako mi potrjujejo moja srečanja z njimi.
Preberite še:
Kako svojim otrokom privzgojiti čustveno inteligenco
Otrok je za starše največji dar, ampak …
In kako do tega pride? Rekel bi, da noben od staršev tega ne stori namenoma. Bolj ali manj njihovi starši tudi sami trpijo zaradi tega, ker ne prepoznajo, kdaj in kje so zgrešili svojega otroka, ki je zdaj že odrasel. Niso ga pretepali ali ga zanemarjali. Nasprotno, nudili so mu vse, da bi uspel v življenju. On pa čuti, da ga ne spustijo v življenje.
Otrok je za starše največji dar, ki ga lahko prejmejo v življenju. Je pravzaprav tako velik dar, da bi ga najraje obdržali zase in pri sebi. Želijo mu priskrbeti vse, kar potrebuje, celo prehitevajo ga v potrebah in željah. Ocenjujejo namesto njega, kateri študij mu bo odprl priložnosti za najboljšo zaposlitev. V mansardi mu uredijo stanovanje.
Preberite še:
S. Rebeka Kenda: Če se otrok ne zaletava v mejo, ki smo mu jo postavili, je nekaj narobe
Odrasel otrok pa čuti, da je na njem ogromno breme, ker so starši vso srečo in smisel svojega življenja stavili nanj. Ne upa tvegati koraka v svet, ker ne ve, kako bi to prenesli.
Hitro lahko zgrešimo!
Otrok je za starše res največji dar, vendar ne zato, da si ga lastijo, ampak da ga v hvaležnosti izročajo v Božje roke. Najbolje, da to storijo ob rojstvu, preden se začnejo pretirano navezovati nanj. Navsezadnje ne gre le za enkratno dejanje, ampak za odnos, ki daje prostor Bogu, da vstopi v otrokovo življenje in ga pokliče na posebno pot, ki je drugačna od poti staršev.
Jezus je resnična Luč, ki razsvetljuje življenje, in edini, za katerega je vredno živeti. Karkoli drugega postavimo v središče življenja, smo zgrešili, tudi če je to naš otrok.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Kako boste preživeli kulturni dan? Tu je nekaj namigov
Preberite še:
Kdo se boji Narodne galerije?
Preberite še:
12 čudovitih misli slovenskih svetniških kandidatov
