Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Kakšna navodila dati starim staršem, ki bodo pazili naše otroke?

GRANDPARENTS
Shutterstock
Deli

“Starši so za vzgajanje, stari starši pa za razvajanje,” je splošno razširjen rek, ki ga vsi poznamo

Sodobni starši smo v nevarnosti, da bi radi nadzorovali vse vidike življenj naših otrok, seveda z najboljšim namenom, da bi bili vzgojeni tako, kot se nam zdi najboljše. Do konflikta lahko pride, kadar stari starši pazijo naše otroke, saj vsi vemo, da je vzdušje pri starih starših precej bolj milo ter da dopuščajo tudi nekatere stvari, ki jih starši pač ne pustimo.

Sladkarije, risanke … To so nebesa pri babici in dedku

Otrok ali otroci so na obisku pri babici in dedku. Ko vstopite v stanovanje, da bi jih odpeljali domov, najdete otroke na kavču, obilno “založene” s sladkimi pregrehami, ki jih doma v takšni količini (ali nasploh) ne dovolite.

Da je mera še bolj polna, ugotovite, da so verjetno dobršen del časa gledali risanke na televiziji ali da sta jim babica in dedek celo posodila svoj telefon ali tablico, da so na njem odigrali kakšno igrico ali neomejeno gledali videospote in risanke na Youtubu – spet nekaj, česar doma ni.

Kaj storiti?

Kaj torej storiti? Odgovor je: prav nič. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da bodo otroci od obiska pri starih starših še nekaj časa pod vtisom, tako da je povsem možno, da bodo nazaj k nam prišli nejevoljni, ker jim vse “dobrote” ne bodo več na voljo. A to traja le omejen čas, potem se hitro naravnajo spet na domače vzdušje.

Če pa so otroci pri babici in dedku dobršen del svojega časa, recimo če ne hodijo v vrtec in so zato pri njiju v varstvu, se je dobro dogovoriti o pravilih – kaj otrok sme početi in jesti ter česa ne. Navsezadnje smo starši prvi odgovorni za vzgojo naših otrok in prav je, da tudi stari starši to spoštujejo ter upoštevajo.

FAMILY
Shutterstock

Miselni preskok: naša mama je zdaj babica

A če je čas pri babici in dedku omejen na en obisk na teden, potem moramo starši nekoliko stopiti nazaj ter vsem udeleženim pustiti, da uživajo v družbi drug drugega ter se ne preveč obremenjevati s tem, kaj se v tem času dogaja. Kar je, priznajmo, lažje reči kot storiti.

Svojih staršev, ki so zdaj stari starši našim vnukom, se seveda spominjamo kot tistih, ki so nam postavljali (verjetno precej stroga) pravila, nas vzgajali ter marsikaj tudi prepovedali, ker je bilo za nas tako dobro.

Potrebno je narediti določen miselni preskok, da se sprijaznimo s tem, da je vloga naših staršev pri njihovih vnukih pač drugačna, kot je bila takrat, ko smo bili sami še otroci. Če smo starši strogi in primarno vzgojitelji, ki imamo dolžnost otroke vzgojiti kar najbolje, kot vemo in znamo, je čas z babicami in dedki namenjen tudi razvajanju.

Vzdušje pri njih je manj strogo in več dopušča. Babici in dedku se lahko pove tudi kaj, česar starši ne bi razumeli ali pustili. Babice in dedki imajo več časa za to, da se otrokom res posvetijo, saj jih nori tempo službe in družine z majhnimi otroki ne obremenjuje več tako kot nas, ki smo starši.

Poleg tega z otroki preživijo omejeno količino časa, zato so takrat seveda v svoji najboljši formi. Nič čudnega, da so otroci tako zelo radi pri starih starših in nič ni narobe, če se pri njih dopusti tudi kaj, česar starši ne dovolimo – kar pa seveda ne pomeni, da je dovoljeno čisto vse ali da ne veljajo nobena pravila.

Varstvo pri starih starših je blagoslov za otroke in za nas

Če imamo ta blagoslov, da so naši starši še živi in zdravi ter da lahko kdaj pa kdaj popazijo tudi na svoje vnuke, moramo biti za to v prvi vrsti neskončno hvaležni. Za otroke so stari starši z vso svojo nežnostjo neprecenljiv dar, ki ga bodo odnesli tudi s sabo v odraščanje in v odraslo dobo.

Za nas, starše, pa tistih nekaj ur na teden, ko so otroci pri babici in dedku, pomeni dragocen čas, ko se lahko resnično posvetimo svojemu zakoncu in smo nekaj ur spet samo “par”. Čas, ko sta zakonca spet lahko samo onadva, brez dodatnih in nenehnih vzgojnih momentov, je zanju izredno pomemben, da se lahko spet začutita in povežeta, da sta lahko spet malo romantična ali otročja, brez da bi ju opazovale radovedne oči otrok.

Cenimo dar varstva pri babicah in dedkih in ne štejmo bonbonov, ki jih otroci tam pojejo. Niti ne “zamorimo” vseh s preveč pravili ali seznamom prepovedi, ki naj bi veljale med varstvom. Učinek bonbonov namreč hitro zbledi, občutek ljubljenosti, ki ga lahko na svoj način podarita samo babica in dedek, pa bo ostal za vedno.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.