Bakhita, ki je zavetnica žrtev trgovine z ljudmi, se je rodila leta 1868 v Darfurju, pokrajini na zahodnem območju Sudana. Njeno otroštvo je bilo daleč od brezskrbnega. Ko je bila stara devet let, se je kot običajno odpravila na polje. Tam sta jo ugrabila dva moška, ki sta jo vodila skozi gozd in jo zaprla v lopo.
Preberite še:
Hoteli so se ga znebiti, a spomin nanj živi še danes
Majhno deklico je bilo zelo strah, klicala je na pomoč, a je ni nihče slišal. Zaradi hude groze je pozabila celo svoje ime, zato sta ji ugrabitelja dala novo – Bakhita –, ki pomeni “srečna”.
To je bil čas, ko je trgovina s sužnji v tem predelu Afrike še “cvetela”. Tri leta pred tem so prav tako ugrabili Bakhitino starejšo sestro, za katero se je izgubila vsaka sled.
Nepredstavljivo trpljenje
Moška sta Bakhito prodala naprej. Kot sužnja je služila v več družinah, kjer je bila deležna številnih poniževanj in muk. Najbolj je trpela, ko jo je kupil neki turški general. Tam so jo nepredstavljivo mučili. Njeni “lastniki” so ji na telesu z britvijo naredili več kot sto znamenj in ran, v katere so ji vtirali sol.
Preberite še:
Novo življenje petih deklet po nasilju, prostituciji in zlorabi
Pot v Italijo
V njenem tragičnem življenju pa se je vendarle prikazala drobna svetla luč. K sebi jo je vzel neki konzul, ki jo je odpeljal s seboj v Italijo in jo izročil družinskim prijateljem. Pri tej družini je Bakhita delala kot pestunja njihove hčerke.
Tam je bil tudi neki oskrbnik Checchini, zelo veren mož in prijatelj Giuseppeja Sarta, poznejšega papeža Pija X. Checchini je bil prvi, ki je Bakhiti pokazal pot do vere.
“Podaril mi je srebrn križ in mi razložil, da je Jezus Kristus, Božji Sin, umrl za nas. Prav nič nisem razumela, vendar me je neka skrivnostna sila nagnila, da sem križ sprejela in ga stisnila k sebi,” se je spominjala Bakhita.
Preberite še:
Svetnica, ki je lahko pestovala dete Jezusa
Postala je redovnica
Oskrbnik je prosil redovnice, da Bakhito poučijo v veri. Kmalu zatem je bila krščena, prejela pa je tudi obhajilo in birmo. Vstopila je v red redovnic kanosijank in večne zaobljube izrekla leta 1927. V samostanu je bila pripravljena sprejeti vse službe, v njenem srcu pa je tlela želja, da bi šla v misijone. Ta želja se ji ni izpolnila, toda skupaj z drugimi redovnicami je obiskala marsikatero mesto v Italiji.
Ljudje so jo imeli zelo radi, ker je vse sprejemala s širokim nasmehom in prijazno besedo. Zadnja leta je bila preizkušana z raznimi boleznimi, a kljub temu je večino časa preživela v molitvi pred tabernakljem. Umrla je 8. februarja 1947, leta 2000 pa je bila razglašena za svetnico. Je svetnica upanja, zavetnica Afrike in posebej Sudana ter zavetnica žrtev trgovine z ljudmi.
Preberite še:
5 navdihujočih navedkov sv. Bernardke o trpljenju in ponižnosti
“Obraz je žarel ob ponosu na njihovo svetnico”
Slovenski misijonar Jože Andolšek je z nami delil odlomek iz svojega dnevnika izpred nekaj let. Takole je zapisal:
“Danes sem maševal z domačimi duhovniki in verniki, begunci iz Sudana, v cerkvi, ki je posvečena sveti Bakhiti, povsem blizu sudanske meje. Darfur, ena najbolj preizkušanih pokrajin v Sudanu, ima od leta 2000 svojo prvo svetnico in zavetnico, Jožefino Bakhito. Ljudje, ki so imeli za sabo že nekaj dni romanja, so prihajali s culo v roki, bosi, otroci, mladi in starejši. Toda obraz je žarel ob ponosu na njihovo svetnico. Pri sveti maši so s pesmijo in ploskanjem slavili Boga in se mu zahvaljevali za Bakhito.”
Preberite še:
Kdo so in kaj počnejo misijonarke ljubezni?
Misijonar Jože Andolšek se vsakodnevno srečuje z zgodbami, ki so podobne Bakhitini. Prosi tudi nas, da pomagamo po svojih močeh.
Kako postati boter?
Kdor se odloči za botrstvo, lahko na spletni strani missio.si izpolni prijavnico ali pokliče na telefon 01/300 59 50 oziroma piše na missio@rkc.si. Lahko pa se oglasi tudi po klasični pošti na naslov Misijonsko središče Slovenije, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana. Poslali vam bodo fotografijo otroka ter nekaj osnovnih podatkov o njem in njegovi družini.
Preberite še:
Kako lahko prav vi rešite otroke pred kriminalom, prostitucijo in revščino
Preberite še:
“Vse mi je bilo povrnjeno, ko mi je bolnik podaril nasmeh”
Preberite še:
Pavle Ravnohrib: Prešeren je bil za svoja načela pripravljen tudi trpeti in je trpel
