Richard Davidson, specialist za afektivno nevroznanost, pravi, da je “osnova zdravih možganov dobrota”. V svojih študijah je zbral veliko količino podatkov, ki kažejo, da ljudje, ki so po naravi velikodušni in altruistični, v možganih aktivirajo veziva, ki so ključni dejavnik za spodbujanje splošnega počutja.
Preberite še:
6 nasvetov nekega zdravnika, da bi bili srečni v zakonu
Študija kaže, da se naši možgani nenehno oblikujejo (večinoma sicer nehote), vendar pa lahko z namernim konfiguriranjem svojih misli oblikujemo svoje možgane, da se še okrepijo.
Človeška bitja prihajajo na svet s prirojeno dobroto, ki jo je treba gojiti
Če je otrok v prvih letih življenja deležen veselja in velikodušnosti, se bo zelo razlikoval od tistega, ki je bil deležen agresije in sebičnosti. Davidson pravi, da bo na koncu “vzel za svoje” eno ali drugo.
Ko smo prijazni, sočutni in velikodušni, v resnici ne ustvarjamo ničesar novega. Kar počnemo, je prepoznavanje, krepitev in spodbujanje kakovosti, ki je bila tam že od začetka.
Preberite še:
“Da bi pozdravili bolečino, jo moramo najprej začutiti”
Sočutna skupnost
Znanstvenik to primerja z jezikom. Ljudi je treba izobraziti v neki jezikovni skupnosti, da se bodo lahko izražali. Enako velja za sočutje. Potrebujemo sočutno skupnost, da sočutje negujemo.
Znanstveni dokazi kažejo, da je najučinkovitejši način aktiviranja vezij v možganih, povezanih z dobrim počutjem in pozitivnimi čustvi, prav z velikodušnostjo. Ko živimo velikodušno, se vezja aktivirajo na trajnejši način, kot je tisti, s katerim se odzivamo na druge pozitivne spodbude, na primer ob zmagi pri neki igri.
Preberite še:
Zdravnik umetnik, ki riše nasmeh na obraze bolnih otrok
Zunanja usmerjenost v svet
Hkrati velikodušnost z osredotočanjem na tisto, kar dajemo, namesto na tisto, kar prejemamo, ustvarja bolj zunanjo usmerjenost v svet in preusmerja našo pozornost z nas na druge. “Velika amplitudna nihanja v možganih kažejo na plastičnost, kar pomeni, da se takšni možgani lažje spreminjajo in imajo več potenciala ter so bolj odporni.”
Glede na mnenja znanstvenikov si ne moremo samo prizadevati, da bi dosegli večjo blaginjo, temveč lahko prevzamemo odgovornost za svoje mišljenje. To pomeni, da smo manj ujeti, kot si mislimo, in da nam lahko preprosto dejanje prijaznosti pomaga raziskovati plastičnost našega mentalnega potenciala.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Knjigi, ki vam bosta pomagali, da boste na življenje začeli gledati z Božje perspektive
Preberite še:
Ključ do dobrega počutja je v lastnem telesu
Preberite še:
To so avstrijska mesta, ki imajo slovenske korenine
