Z negovanjem nudimo varno zavetje in podporo tistim, ki to potrebujejo, sistem pomoči pa se samodejno aktivira, ko smo blizu nekoga, ki trpi ali potrebuje našo skrb. Prototip tovrstnega sistema negovanja se kaže že v prvih oblikah interakcije med materjo in njenim otrokom in je izjemnega pomena, saj med drugim vpliva na čustveni in kognitivni razvoj značaja dojenčka v odrasli dobi.
Preberite še:
Zakaj se nekatere mame neprestano počutijo krive?
Gre za evolucijsko pomemben odnos, saj poleg zagotavljanja preživetja mladička in ohranjanja svoje vrste sesalcem omogoča izoblikovati model temeljnega družbenega odnosa, na katerem lahko gradimo nadaljnje medosebne odnose z drugimi pripadniki naše vrste.
Zakaj je skrb za otroka domena žensk?
Nagnjenost odraslih, da skrbijo za otroka, naj bi bila povezana z določenimi vzorci možganskega delovanja. Nedavne študijo so dokazale, da obstajajo prirojeni fiziološki mehanizmi, zasidrani v našem biološkem zapisu, ki se samodejno aktivirajo v materah in se odzovejo na signale njenega otroka, ki si želi njene pozornosti in bližine.
Preberite še:
Namesto da bi zahteval kazen, je policist mamici v stiski kupil otroška avtosedeža
Različne raziskave
Da bi razumeli razlike med moškimi in ženskami ter njihovo skrbjo za otroka, so znanstveniki univerze v zvezni državi Louisiana opravili poskus na miših, s katerim so preučili možganske mehanizme, ki pri sesalcih uravnavajo materinsko skrb in z njimi povezane motnje.
Svoja dognanja so nato objavili v reviji PLOS ONE (povzeto po članku, objavljenem na spletni strani Le Scienze). Odkrili so, da se v primerjavi z moškimi na preoptičnem področju ženskih možganov nahaja občutno več celic, ki reagirajo na oksitocin. Številka je kar za 40-krat večja glede na moške možgane.
Preberite še:
Kako otrokom povedati, da ne bodo dobili sestrice, ker je mama imela splav
Hormon negovanja
Hormon oksitocin je pomemben za uravnavanje občutka navezanosti in negovanja mladičev ter družbene odnose na splošno, v nekaterih primerih pa lahko celo pomaga ublažiti nekatere duševne motnje, kot so anksioznost, avtizem in poporodna depresija, ki v povprečju zadeva od 10 do 20 odstotkov mamic ter posledično ogrozi njihovo oskrbo novorojenčka in kakovost vezi med materjo in otrokom.
Delovanje oksitocina uravnavajo posebni receptorji na površini celice preoptičnega področja, aktivacija hormona pa je odvisna od koncentracije estrogena, ki ga v ženskem telesu proizvajajo jajčniki. V mišjih samicah, ki so jim odstranili jajčnike, odziva receptorjev oksitocina znanstveniki niso zaznali, lahko pa so ga obnovili s hormonskim zdravljenjem.
Z izsledki raziskave bi lahko celo razvili terapijo za zdravljenje poporodne depresije, s katero bi ciljali na receptorje oksitocina, rezultati pa utemeljujejo tudi nevrobiološko podlago, po kateri so matere nenadomestljive pri negovanju in oskrbovanju svojega otroka.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Preberite še:
Pri sveti maši se je zgrudil na tla. Poleg zbranih mu je pomagal še nekdo
Preberite še:
4 razlogi, zakaj se je otrokom vredno opravičiti
Preberite še:
“Najina poročna fotografija na ogledalu me opomni, da dan začnem s hvaležnostjo”
