Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Sta bila sveta Valentina kar dva?!

LOVE
Roman Samborskyi|Shutterstock
Deli

Valentinovo v sodobnem času povezujemo z ljubeznijo, zaljubljenci in rdečimi vrtnicami

A sveti Valentin je na nek način zavit v skrivnost, saj sta zagotovo obstajala vsaj dva svetnika s tem imenom. Poznanih je več legend v zvezi z njima. Spletna stran Vatican News poroča o dveh Valentinih, ki bi oba lahko bila godovnjaka 14. februarja.

Sv. Valentin – rimski duhovnik

Legenda o tem Valentinu se dogaja v času preganjanja cesarja Klavdija Gotika. Cesar je Valentina povabil k sebi v palačo, mu ponudil svoje prijateljstvo ter ga povabil k češčenju svojih bogov. Valentin, ki je bil trden in pogumen v svoji veri, je cesarju dal vedeti, da je nesmiselno častiti malike, saj je Jezus Kristus edini, ki je prinesel upanje in obljubo boljšega sveta.

Čeprav je bil cesar očaran nad Valentinovo odločnostjo, ga je pod pritiski ljudstva izročil sodišču, da bi ga bodisi oprostili ali pa obsodili. Tam je Valentin prišel do paznika Asterija, ki ga je prosil, naj v imenu Jezusa Kristusa ozdravi njegovo malo hčerko slepote, ki jo je mučila že dve leti. Ko so deklico privedli pred Valentina, je nad njo molil h Kristusu in deklica je takoj spregledala. Asterij in vsa njegova družina so se pri priči odrekli malikovanju ter se vsi dali krstiti in sprejeli Valentinovo vero.

Valentina so usmrtili v tretjem stoletju v Rimu na ulici Via Flaminia, kjer so tudi našli grob z njegovimi ostanki.


Sv. Valentin – škof iz mesta Terni

Drugi sveti Valentin naj bi živel približno 70 let pozneje v umbrijskem mestu Terni, kjer je bil nadškof. Tudi z njim je povezana lepa legenda o ozdravljenju. Valentina naj bi v Rim poklical filozof in učenjak Krato, ki je imel bolnega sina. Sin je trpel za fizično motnjo, zaradi katere je bil prisiljen imeti glavo ves čas med koleni, da se ni mogel vzravnati. Krato je Valentinu obljubil polovico svojega imetja, če mu uspe ozdraviti njegovega sina.

Valentin je Kratu razložil, da ne bo imetje tisto, ki ga bo ozdravilo, temveč vera v enega in edinega Boga. Nato je molil nad dečkom, ki je takoj ozdravel. Ganjeni Krato in vsa njegova družina so se dali krstiti, z njimi pa tudi nekateri drugi. Med njimi je bil tudi sin nekega rimskega prefekta. Tega sta sinovo spreobrnjenje in krst tako razjarila, da je Valentina aretiral in dal obglaviti na rimski ulici Via Flaminia. Njegove posmrtne ostanke so nato prenesli v Terni, kjer so ga pokopali.

Znanilec pomladi

Med zgodbama je kar nekaj podobnosti, pri čemer je še posebej izstopajoče, da sta oba umrla mučeniške smrti z obglavljenjem na Via Flaminia. A kljub temu ni povsem gotovo, ali gre za isto osebo. Kakorkoli že, Cerkev je leta 1969 obvezni god sv. Valentina ukinila, saj naj bi bilo v zvezi z njegovim življenjem preveč nejasnosti. A vseeno dopušča češčenje tega svetnika in zato je 14. februar njegov neobvezni god.

Sv. Valentin je zavetnik zaljubljencev, zaročencev, srečno poročenih, čebelarjev, popotnikov in mladih. K njemu pa se priporočajo v primerih kuge, epilepsije in omedlevice. Najpogosteje je upodobljen z vrtnicami in ptički, včasih tudi s soncem v rokah; sredina februarja je namreč čas, ko se narava počasi začne prebujati iz zimskega spanja, zato sv. Valentin oziroma njegov god velja za enega prvih znanilcev pomladi.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.