Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

“Človek seveda ne odgovarja za grehe svojih prednikov, a je kljub temu obremenjen”

P. PETER VRABEC
ARHIV ŽUPNIJE ŠKOFLJICA
Deli

Pogovor s Petrom Vrabcem, eksorcistom novomeške škofije

“Hudič deluje še bolj kot v preteklih stoletjih,” je prepričan frančiškan Peter Vrabec, eksorcist novomeške škofije. Letno se srečuje z okoli 1.200 primeri.

Vi nam lahko z gotovostjo poveste: Ali hudič obstaja in deluje v ljudeh tudi danes?
Prav gotovo, to vsak dan vidim na lastne oči. Rekel bi, da deluje še bolj kot v preteklih stoletjih. To pa predvsem zaradi vsesplošnega odpada od vere, zaradi množične izgube smisla za greh, zaradi nespoštovanja življenja in kulture smrti, zaradi množičnega ukvarjanja z new ageom in okultnimi dejavnostmi.

Koliko primerov imate v obravnavi?
Tedensko od 20 do 30, mesečno okoli 100, letno okoli 1.200.

Kako pri ljudeh prepoznate obsedenost od hudega duha oz. jo razločujete od različnih duševnih motenj?
Z vsakim človekom se najprej pogovorim in že iz tega največkrat vidim, pri čem sem. Pomagam si z blagoslovljeno vodo, ki jo včasih človeku dam piti, ne da bi on vedel, da je blagoslovljena. Ali za njim izvlečem posvečeno hostijo, tako da je ne vidi. Če človek reagira, vem, da je to od hudega duha. Najbolj izrazito je to vidno pri molitvi osvobajanja, pred njo se zli duhovi zelo težko skrijejo. Kdaj pa se zgodi tudi, da pridejo ljudje, ki želijo verjeti, da so obsedeni, zato ker ne sprejemajo svoje duševne bolezni.

Mnogi se posmehujejo, da je eksorcizem (in z njim tudi hudič) ostanek srednjega veka. Kakšne so v resnici eksorcistične metode?
Eksorcizem ni nastal v srednjem veku, zapovedal ga je že Jezus. Ko je poslal svoje učence po svetu, jim je zapovedal oznanjanje, ozdravljanje in izganjanje. Od tega trojega je danes v Cerkvi ozdravljanja in izganjanja veliko premalo.

Glavna eksorcistična metoda je molitev, samo pri nekaterih so potrebni izredni prijemi. Nekatere je zaradi varnosti njih samih treba privezati na stol, da ne bi kam udarili z glavo ali skočili v nas, ko molimo zanje. Takšna sta recimo dva primera na teden. V večini primerov pa so to bolj mirni postopki; največkrat po grimasi in očeh vidim, da se bije duhovni boj.

Se morda ljudje na različne načine odzivajo na svojo krivdo?
Treba je vedeti, da obsedenost ni le rezultat osebnih grehov, ampak tudi grehov prednikov ali različnih urokov in prekletstev. Človek seveda ne odgovarja za grehe svojih prednikov, a je kljub temu obremenjen. Marsikdo sploh ne ve, kaj so njegovi predniki storili, a zelo težko živi. Tega vidim ogromno in to se da uspešno rešiti z molitvijo.

V Sloveniji je danes zelo priljubljena magija vudu. Vedno več podjetij se bori proti konkurenci z magijo. Veliko ljubosumnih ljudi, zlasti žensk, hoče škoditi svojim tekmecem. Odkar sem eksorcist, razumem, zakaj je Jezus naročil izganjanje, zakaj ni dovolj že spoved. Tu ne gre za podedovano krivdo, ampak za podoben vpliv, kot ga ima izvirni greh, za katerega nismo krivi, nosimo pa njegove posledice. Hudi duh laže vpliva na krvne sorodnike nekoga, ki je storil težek greh. Na srečo ta prenos deluje tudi v pozitivnem smislu. Zelo pogosto npr. preko mame molim eksorcizem za otroka, ki noče priti k meni. Bog deluje, ker je tu ljubezen in skrb, in moč zla oslabi.

Vas je pri službi eksorcista doslej kaj še posebej pretreslo?
Najbolj to, kako trpijo ljudje, ki niso nič naredili. Že več mesecev se ukvarjamo z žensko, ki sta jo pri dveh letih stara mama in teta posvetili satanu. Zdaj hodi k eksorcistom, pa se nikakor ne more osvoboditi.

Če je človek nečesa kriv, je običajno dovolj, da to resnično obžaluje in se spove. Pri tistih, ki so se posvetili satanu ali storili kaj okultnega, je to precej težje. Hudiči se na vso moč upirajo, da bi izpustili človeka, hočejo ga uničiti. To veliko sovraštvo in nepopustljivost me vedno pretrese.

Velikokrat k meni pridejo tudi otroci, ki trpi­jo, dokler ne ugotoviš, kakšen urok je bil narejen nad njimi ali kakšno breme iz preteklih rodov nosijo. Tudi sam sem kot eksorcist večkrat na udaru zaradi maščevanja raznih čarovnikov in satanistov. Skupaj s pomočniki, dvanajst jih imam, si moramo veliko pomagati z medsebojno molitvijo. In Bog zmaguje.

Pravite, da je veliko primerov obsedenosti tudi med tistimi, ki sami niso storili ničesar, kar bi to lahko po­vzročilo. Kako si to razlagati? Kdo bi lahko Bogu očital, zakaj to dopusti.
Bog marsikaj dopusti: naravne katastrofe, hude bolezni, tudi pri otrocih. Zakaj dopušča trpljenje nedolžnih, ne vemo. V našem življenju ni popolnosti, vsak trpi na tak ali drugačen način. Na to, zakaj nekateri bolj kot drugi, nimam odgovora. Morda Bog izbere take, ki bodo na neki način poiskali rešitev za svojo rodbino, ki bodo zadoščevali za sorodnike, prečistili, kar je bilo hudega. Gotovo pa je, da nam je Jezus ponudil rešitev: naročil nam je, naj izganjamo hudega duha in ozdravljamo (tudi notranje rane), ker je to del osvobajanja, odreševanja človeka. Ozdravil bo Jezus, ne mi, mi pa moramo za to moliti.

Srečujete se s težkimi primeri. Kako živite s takim bremenom, kako si pomagate?
Gotovo je prva stvar molitev. Drugo pa: Bog daje, da me to ne obremenjuje. Tako kot me ne obremenjujejo stvari, ki jih slišim v spovednici. Obremenjuje me le, ko v kakšnem primeru ne vem, kako pomagati. Zapomnim si primere, ki jih je težko razrešiti, sicer pa jih sproti pozabljam. Seveda me je bilo na začetku strah, zdaj pa sem že toliko navajen, da znam v večini primerov odreagirati.

Bog pomaga.

 

Intervju je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, št. 43.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.