Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!
Aleteia

Ste ob ponavljajočih se otroških virozah živčna razvalina? Niste edini

SICK LITTLE BOY
By Photographee.eu | Shutterstock
Deli

Priznajmo si: ko so otroci bolni, je starševstvo težko

Se spomnite svoje poročne zaobljube? Ne znam je povsem na pamet, a spomnim se besed: “… v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil(a) in spoštoval(a) vse dni svojega življenja.” Ko dobimo otroke, nam ni treba izreči ali podpisati nobene poročne zaobljube, dozdeva pa se mi, da bi jo morali – sploh tisti del v bolezni in zdravju. Kajti nekaj, česar nam nihče ne pove in na kar nas nihče ne opozori, je to, da bo z otroki veliko tega: v bolezni.

Letošnja zima nam je natrosila bogato mero viroz in otroških bolezni

Nič te ne more pripraviti na to, kako težko je, ko so otroci bolni. V mislih nimam tistih najhujših, kroničnih ali drugih bolezni, ki za vedno spremenijo potek življenja celotne družine. Ne, v mislih imam čisto navadne bolezni, ki pa jih je pri otrocih še kako veliko: prehladi, viroze, trebušni infekti, vnetja srednjega ušesa, kašelj, boleče grlo, vse otroške nalezljive bolezni, občasno (kot recimo letos) pa sezona doda še svojo dozo mrgoleče golazni, ki napade otroške organizme in za katero se zdi, da se njeni napadi kar ne bodo končali.

Naj se zdijo nekajdnevne viroze še tako nedolžne, ko se jih ponovi več zaporedoma in to pri vseh otrocih v družini, to načne še tako vedrega in stanovitnega duha. Otroške bolezni močno zaznamujejo družinsko življenje in dinamiko. Tudi če je človek po naravi pozitivno naravnan, za kar se štejem tudi sama, te domača bolniška “scena” preprosto dotolče.

Mother, Child, Sick, Hospital,
© Photographee.eu

Ko počitnice minevajo v znamenju otroške “bolniške”

Trpljenje otrok, nerazpoloženost in slabo voljo si želiš omiliti ter olajšati, a pogosto razen blaženja simptomov z zdravili pomaga le to, da preteče tistih nekaj dni, da se jim počutje nekoliko izboljša. Želiš si, da bi imel daljinec in da bi lahko čas preprosto prevrtel za nekaj dni naprej, a to se seveda ne da. Da niti ne govorim o agoniji obiskovanja prepolnih čakalnic in zdravnikov, čemur se sama karseda izogibam.

Na te počitnice sem se psihično pripravila in se jih prav veselila, čeprav (popravite me, če se morda motim) se mi zdi, kot da imajo otroci kar naprej počitnice in da je minil le dober mesec od zadnjih, pa so spet doma. A glej ga, zlomka, po enem dnevu so naše otroke že napadle viroze. Enega vnetje ušesa, drugega trebušna viroza, ki se je potem razširila še na tretjega.

Težko je prenašati to, da morajo biti otroci vsi ubogi in poklapani notri ter starši z njimi, medtem ko se zdi, da se vsi drugi zabavajo nekje na svežem zraku, pa naj bo to na smučišču ali preprosto na igralih pri sosedovem bloku. Adijo, svoboda, otroške bolezni te namreč oropajo te tako dragocene dobrine.

Včasih je starševstvo težko in to lahko priznamo tudi naglas

Zelo mi je bil všeč nedavni prispevek na iskreni.net moje znanke Eve Markovič, ki je pisala o tem, da je včasih starševstvo preprosto težko in naj ji ljudje ne govorijo, naj uživa tudi v trenutkih, ki so težki. Enakih misli sem tudi sama, še sploh v trenutkih preizkušnje, ko smo spet zaprti v stanovanju, ker otroci prebolevajo še eno virozo.

Priznam, če bi lahko izbirala, bi se takoj odločila, da takih dni ne bi bilo. Priznam, v teh trenutkih ne vidim niti smisla niti nisem polna optimizma, volje in pozitivne energije. Priznam, težko mi je, najraje bi dvignila belo zastavico in ko se krog viroz ponovi tretjič v treh tednih, bi zakričala: “Hej, tega nisem podpisala! Tega se ne grem več!”

Prepričana sem, da je v teh dneh veliko staršev, ki doma negujejo bolne otroke in so na robu tega, da bi obupali. Verjamem, da nisem sama v teh občutkih. Mislim, da je prav, da priznamo, da je včasih starševstvo res težko, naporno in da je na trenutke težko videti luč na koncu tunela. In da ni popolnoma nič narobe s tem, če to tudi naglas priznamo.

Pregovor pravi, da so ure in dnevi z otroki dolgi, leta pa kratka. Na neskončne ure, ki se vlečejo ob bolnih otrocih, te ne more pripraviti nič in nihče. Zagotovo pa slej ali prej minejo. In ne pozabite, svež zrak dela čudeže, pogosto na otroškem zdravju, še bolj pa na počutju staršev, zato si ga v zmernih dozah redno “predpišite”. Lahko vas reši pred živčnim zlomom. 😉

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.