Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Zakaj k maši, če ženska na koru “fuša”, župnik pa mašuje prepočasi?

SINGER WITH NOTES
Melting Spot | Shutterstock
Deli

Korak nazaj

Življenje sestavljajo odnosi, ki so včasih zelo boleči. Če se naučimo živeti z njimi, bo naše življenje mirno. Drugače pa bomo trpeli mi in drugi bodo trpeli zaradi nas. Pred kratkim sem slišal zgodbi, ki sta mi pomagali bolje razumeti, kako vzdrževati zdrave odnose.

Župljanka, ki je “fušala”

Neki župnik si je belil glavo, kako naj župljanki, ki je bila brez posluha, a je vsekakor hotela peti na koru, razloži, da za to ni primerna. Imela je prijeten značaj, glas pa nemogoč. Verniki so med mašo zavijali z očmi, on pa se je ugriznil v ustnico vsakič, ko je “fušala”.

Priložnost se mu je ponudila neko nedeljo, ko ga je “pevka” povabila na kosilo. A še preden je lahko spregovoril o njenem petju, mu je gostiteljica začela pripovedovati svojo zgodbo.

Zatrto veselje do glasbe

Bila je poročena z dobrim človekom, a pokojni mož ji je prepovedal njeno veliko ljubezen. Ni ji dovolil, da bi pela – ne v njegovi bližini ne kje drugje. Dolga leta je v sebi zatirala veselje do glasbe. Potem pa je mož umrl.

Čeprav ji je bilo za njim hudo, je čutila veliko olajšanje, ker je končno smela po mili volji prepevati! Kako naj ji zdaj župnik karkoli reče? Kako naj jo nažene iz zbora, potem ko je spoznal njeno zgodbo? In je ni. Zato pa jo je nagnal njegov naslednik. Toda med farani je završel takšen vihar, da jo je na koncu moral prositi, naj se vrne.

Nikoli ne poznamo poti, ki jo je prehodil drugi

Kakšna šola! Kako pomembno si je vzeti čas za to, da spoznamo življenje bližnjih. Pogosto ugotovimo, da so tisti, ki nam gredo na živce, takšni zaradi preživetega trpljenja, ki jih ima še vedno v oblasti.

Če poznamo te okoliščine, jih bomo lahko razumeli in morda tudi vzljubili. Poglejmo Boga. Pozna vsako najmanjšo podrobnost o nas … in kako zelo nas ljubi!

Še ena zgodba. Vernikom je šel na živce župnik, ker je zelo počasi maševal. Čeprav so ga zaradi njegove pobožnosti zelo spoštovali, niso prenašali njegove počasnosti – vse dokler jim ni povedal svoje zgodbe.

Kot mlad fant je imel hude težave z jecljanjem, zlasti kadar je hotel kaj na hitro povedati. Zato ga je mama ves čas opominjala, naj govori počasneje. Tudi sedaj bi začel jecljati, če bi hitel. Ko so farani to izvedeli, se ni nihče več pritoževal nad njegovim govorjenjem. In kako se lahko mi pritožujemo čez nekoga, še preden poznamo njegovo zgodbo?

In nauk teh zgodb? Stopimo korak nazaj in se zazrimo v srce svojega sogovornika.

 

Prispevek je iz knjige Zgodbe iz duhovnih oaz – Moč vere. Napisal ga je Pius E. Sammut.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.