Kaj imajo skupnega sebičnost, svoboda in moč? Tri skušnjave, vedno iste, večno stare kakor človekovo srce. V svoji človeškosti se z njimi sooči tudi Jezus. Gre za njegovo življenjsko izbiro, ne le za stvar trenutka, za smer njegove poti, za bistvene točke njegovega življenja, ki naj bi pomagale k odločitvi tudi vsakemu njegovemu učencu. Gre za odločitev proti zlu in za Boga.
Preberite še:
S to jutranjo molitvijo odženite hudiča
Evangelist Matej te Jezusove odločitve zapiše kot upor skušnjavam, ki je upor zlu v sebi, na začetku nerazpoznavnemu in nenevarnemu, da bi ga njegovi učenci znali razpoznavati in se ob življenjskih vprašanjih prav odločati. Gre namreč za stvari, ki od samega začetka po človekovih izbirah določajo njegovo pot.
Sebičnost
Prva skušnjava, prva globoka človekova želja je kruh iz kamnov ali “reši samega sebe”. Prva stvar, na katero se obesi zlo, je vedno naš prastrah, da bi izgubili življenje, ki nam je seveda dano, da bi svoje življenje varovali kot nekaj svetega, ne pa zato da bi ga zadržali zase. Zlo nas najprej navdušuje za sebičnost, in sicer tako, da nam ljubezen, delitev svojega z drugim, odpoved, nekaj, od česar ne bi imeli nobene koristi, predstavi kot nekaj smrtonosnega, kot nekaj, kar nam bo življenje odvzelo in ne podarilo.
Preberite še:
Zakaj je napuh greh vseh grehov
Jezus skušnjavo premaga s tem, da se odloči za vrednoto, ki je višja ne samo od trenutne koristi, temveč tudi od njegovega življenja. Tako da svojemu življenju resnično vrednost in smisel. Njegova izbira je Božja beseda, ki je “izpolnjena v eni zapovedi, namreč: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.” (Gal 5,14)
Svoboda
Druga skušnjava je “svoboda”, ki jo večinoma razumemo kot stanje, v katerem lahko počnemo vse, kar se nam zahoče, drugače rečeno, ko nehamo biti služabniki in postanemo gospodarji. Zlo se obesi na občutek lagodnosti, ki ga to prinaša in ga imamo vsi tako radi. Problem te želje je, da s tem, ko sam postanem “gospodar”, vse preostale ljudi (in Boga) naredim za služabnike svoje “svobode” in jih tako zlorabljam za svoje želje in cilje.
Jezus skušnjavo v sebi razbije tako, da se odloči za resnično svobodo, ki je zmožnost, da se kljub željam odločamo za prav in dobro. “Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo pretveza za življenje po mesu, temveč služite drug drugemu po ljubezni.” (Gal 5,13)
Preberite še:
10 super idej za postni čas
Moč
Tretja skušnjava je moč nad drugimi, ki se vedno zgradi na isti predpostavki – da se s tem zaobljubimo zlu in iz svojega življenja izključimo Boga. Vedno namreč izbiramo samo med dvema možnostma, ali bomo služabniki zla ali Boga, to je edina izbira. Medtem ko prva zagotavlja moč in oblast, druga prek nemoči prinese bližino, mir, ljubezen. Ne moremo pa imeti obojega. Zato Jezus v odgovoru na skušnjavo Boga postavi kot prvega, sebe pa kot njegovega služabnika.
Prva nedelja postnega časa nam daje nalogo, da prepoznamo in obsodimo zlo v sebi in ga izganjamo iz svojih izbir. To je namreč začetek odrešenja, ki ga oznanja Jezus: da v svojih odločitvah izberemo Božjo, ponavadi težjo pot.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 69, številka 9.
Preberite še:
Z glasovi družinskih članov se lahko osebe, ki so v komi, hitreje zbudijo
Preberite še:
Greste na obisk k novorojenčku? Potem le upoštevajte te nasvete
Preberite še:
Hej, Martin, zakaj pa skačeš po bankovcu za 100 evrov?!
