Starši vsak dan težje načrtujemo dejavnosti za naše otroke, kar v nas lahko prebuja razočaranje. Zdi se, da raje preživljajo časa z drugimi, saj zavračajo vse dejavnosti, ki jih poskušamo organizirati.
Preden organiziramo dejavnosti z našimi najstniki, moramo razumeti njihove potrebe in upoštevati nekaj praktičnih zadev. Pomembno je, da jih razumemo in se potrudimo za kakovostno preživet čas z njimi – čas, ki je vsak dan bolj dragocen.
Preberite še:
11 namigov, kako shajati z napornim najstnikom
Najstniki želijo postati bolj samostojni
Mnogokrat težave nastanejo, ker starši ne upoštevamo idej najstnikov, ko delamo načrte. Vse otroštvo smo bili mi tisti, ki smo načrtovali družinski urnik, zato smo tega navajeni. A ko otroci pridejo v adolescenco, tudi oni želijo sodelovati pri odločitvi, kako bodo preživeli svoj prosti čas.
Ko delamo načrte, pričakujemo, da bodo hoteli biti z nami, zato se negativno odzovemo – zavrnitev nas prizadene. Ko rečejo ne, to ne pomeni, da ne želijo preživljati časa z nami ali delati stvari skupaj kot družina. Pomeni le to, da imajo že načrte s svojimi prijatelji, ki jih samo zato, da bi šli z nami, ne želijo spremeniti.
Preberite še:
Tega sem se naučila, ko sta se “spičili” moji najstnici
Če načrtujemo dejavnosti z najstniki brez posvetovanja z njimi, še posebej, če jim zanje povemo le en dan vnaprej, se počutijo, kot da z njimi ravnamo kot z otroki, čeprav so v razvojni fazi, ko se počutijo že odrasle. Sprejeti moramo, da so se že zmožni odločati in da imajo svojo identiteto, zato se z njimi posvetujmo o svojih načrtih in skupaj izberimo nekaj, kar jih bo zanimalo.
Prijatelji
Ko otroci zavrnejo naše načrte, to zlahka razumemo narobe. Morda si mislimo, da si bolj želijo biti skupaj s svojimi prijatelji kot pa z družino. A adolescenca je obdobje, ko se naši otroci bolj posvečajo odnosom zunaj družine. Ne gre za to, da bi nas zavračali – mladi se na novo povezujejo in sami oblikujejo svoje življenje.
Druženje s sovrstniki v teh letih jim daje možnost, da razvijajo medosebne odnose in družbene spretnosti v okolju, kjer si oblikujejo svojo lastno identiteto. Zelo dobro je, če imajo najstniki skupino prijateljev, ki jim pomaga na prehodu v odraslost – tu so namreč deležni družbene in čustvene podpore, obenem pa si oblikujejo kriterije za presojanje svojega vedenja in izkušenj.
Preberite še:
6 stavkov, ki jih je dobro “imeti pri roki”, ko vzgajate najstnike
Za obdobje adolescence je značilno, da mladi hodijo skupaj ven in ohranjajo stike med seboj. Mladi odrasli zadovoljujejo potrebo po prijateljstvu in zabavi, čustveni podpori, razumevanju in intimnosti v krogu prijateljev. Seveda jim to nudi tudi njihova družina, a ključnega pomena je, da to dobijo tudi od prijateljev.
Počnite stvari, ki jih zanimajo
Še en razlog, zakaj najstniki včasih oklevajo, da bi se nam pridružili, je, da ne upoštevamo njihovih interesov in tega, kaj si oni želijo početi z nami.
Ko preveč pritiskamo nanje, da bi delali stvari, ki jih mi predlagamo, ne moremo pričakovati, da bo to vodilo v kakovosten čas z njimi. To ne pomeni, da lahko delamo skupaj le stvari, s katerimi se oni strinjajo ali da jim nikoli ne bi bilo treba sodelovati v stvareh, ki jih nočejo. A če želimo, da se bodo pozitivno odzvali, je ključno, da se skušamo osredotočiti na stvari, ki zanimajo njih.
Skupaj z najstniki lahko načrtujemo dejavnosti, ki bodo v veselje vsem, njim in nam. Z njihovo pomočjo in dobrim pogovorom lahko izberemo dejavnost, ki jih bo zanimala, ali pa najdemo način, da bo neka nujna aktivnost bolj zanimiva. Bolj ko se bodo čutili slišani in upoštevani, bolj bodo želeli sodelovati. Bodimo pozorni na to, kako se z njimi pogovarjamo in kako nas dojemajo kot odrasle, da bo čas, ki ga bomo preživeli skupaj, preden odletijo iz gnezda, zabaven in smiseln.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Od žurerja do posvečenega življenja: “To je bila izbira med življenjem in smrtjo”
Preberite še:
Nisem prepričan, da se želim poročiti
Preberite še:
Ima osem let, Aspergerjev sindrom in višji inteligenčni kvocient kot Einstein
