Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Popoln priročnik, kako nedeljsko bogoslužje praznovati kar doma v družini

FAMILY
Aquarius Studio | Shutterstock
Deli

V teh dneh, ko ne moremo v cerkev, se je treba znajti drugače. Tu je vse, kar potrebujete

Sveta maša je sestavljena iz besednega bogoslužja in evharistične daritve. To lahko obhaja le duhovnik, sicer pa si bogoslužje, sploh v teh izrednih časih, lahko pripravimo tudi sami – kot posameznik ali družina. Pomen svete maše ni toliko v prisotnosti kot v vključenosti v daritev. Zato naj sodeluje vsa družina.

Nekaj priporočil:

  • Kdor je sam, lahko besedilo le počasi prebere in se ustavi ob besedah ali odlomkih, ki so ga nagovorili. Ali pa sodeluje pri sveti maši prek spleta.
  • Dogovorimo se za čas, ko se bomo zbrali. Lahko je to že v soboto zvečer (vigilija) ali kadarkoli v nedeljo, verjetno pa je najustreznejši čas takrat, ko običajno greste v cerkev.
  • Vključite vse prisotne – glede na starost in zmožnosti.
  • Nekdo naj pripravi prostor: kotiček, mizico ali kar družinsko mizo naj obda z dovolj stoli, prinese naj Sveto pismo ali natisnjena besedila iz tega članka, razpelo ali križ ali kakšno nabožno sliko.
  • Prižgete lahko tudi svečko, pripravite šopek pomladanskih rožic.
  • Če radi pojete, izberite pesmi vnaprej, pripravite inštrumente.
  • Določite, kdo bo bogoslužje vodil (oče ali mama) in kdo bo bral katero od besedil.

4. postna nedelja – laetare

Bogoslužje Božje besede

Voditelj:
Bratje in sestre,
na 4. postno nedeljo
nam okoliščine ne dovoljujejo,
da bi bili pri sveti maši cerkvi.

Toda vemo, da lahko tudi sami molimo v Njegovem imenu.
Jezus Kristus je tu med nami.
Verjamemo, da nam, ko beremo svete spise,
Božja beseda govori sama po sebi.
Njegova beseda je prava hrana za naša življenja.
Zato bomo tudi mi, povezani z vso Cerkvijo, prisluhnili Njegovi besedi.

Trenutek tišine

4. postna nedelja se imenuje tudi nedelja laetare,
ker je vstopna antifona vzeta iz Izaijeve knjige (prim. Iz 66,10-11):
“Veseli se, Božje ljudstvo …”
Smo na polovici postnega časa.
Cerkev nas vabi, da si vzamemo trenutek
in pogledamo proti cilju – popolni radosti velike noči –
in da uživamo njen predokus.

Po trenutku tišine vsi vstanemo in naredimo znamenje križa:

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Voditelj nadaljuje:
Da bi se dobro pripravili na poslušanje Božje besede
in zato, da bi nas ozdravila,
priznajmo, da smo grešniki.

Usmili se nas, Gospod.
Ker smo grešili zoper tebe.

Usmili se nas, vsemogočni Bog, odpusti nam naše grehe in nas privedi v večno življenje.
Amen.

Gospod, usmili se.
Gospod, usmili se.

Kristus, usmili se.
Kristus, usmili se.

Gospod, usmili se.
Gospod, usmili se.

Voditelj prebere vstopni spev:
Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda.
Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil.

Glavna prošnja:

Nebeški Oče, veselimo se, da je tvoj Sin spravil človeški rod s teboj. Pomagaj svojemu vernemu ljudstvu, da se bo z iskrenim prizadevanjem in živo vero pripravilo na prihodnje praznike. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj.
Amen.

Sedimo. Stoji le bralec Božje besede.

PRVO BERILO

Berilo iz 1. Samuelove knjige (1 Sam 16,1.6-7.10-13)

Tiste dni je Gospod rekel Sámuelu: “Napolni svoj rog z oljem in pojdi! Pošiljam te k Bêtlehemcu Jéseju, kajti med njegovimi sinovi sem si izbral kralja.” Ko so prišli v Bêtlehem in je zagledal Eliába, si je rekel: “Gotovo je tu pred Gospodom njegov maziljenec.” Gospod pa je rekel Sámuelu: “Ne glej na njegov videz ne na njegovo visoko postavo, kajti odklônil sem ga. Zares, Gospod ne vidi, kakor vidi človek. Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce.” Jése je pripêljal sedem svojih sinov pred Samuela. Samuel pa je rekel Jéseju: “Teh Gospod ni izvôlil.”

Potem je Samuel rekel Jéseju: “So to vsi mladeniči?” Jése je rekel: “Ostal je še najmlajši. Glej, ta pase drobnico.” Samuel je rekel Jéseju: “Pošlji ponj in naj ga pripeljejo, kajti ne sedemo za mizo, dokler ne pride sem!” Poslal je ponj in ga dal pripeljati. Bil je rdečkast, lepih oči in prijeten na pogled. Gospod je rekel: “Vstani, mazili ga, kajti ta je!” Samuel je vzel rog z oljem in ga mazilil sredi njegovih bratov. Od tega dne naprej je Gospodov duh napolnjeval Davida.

Poslušali smo Božjo besedo.
Bogu hvala.

PSALM 23

Odpev: Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
Na zelenih pašnikih mi daje ležišče.
K vodam počitka me vodi,
mojo dušo poživlja.
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
Vódi me po pravih stèzah zaradi svojega imena.
Tudi če bi hôdil po globeli smrtne sence,
se ne bojim hudega, ker si ti ob meni,
tvoja palica in tvoja gorjača sta mi v tolažbo.
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
Pred mano pogrinjaš mizo
vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi maziliš glavo,
moja čaša je prepolna.
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.
Le dobrota in milina me bosta spremljali
vse dni mojega življenja;
prebival bom v hiši Gospodovi
vse dni življenja.
Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

DRUGO BERILO 

Berilo iz pisma apostola Pavla Efežanom (Ef 5,8-14)

Bratje in sestre, nekoč ste bili temà, zdaj pa ste luč v Gospodu. Živite kot otroci luči, kajti sad luči je v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici. Preizkušajte, kaj je všeč Gospodu! Ne sodelujte pri jalovih delih teme, marveč jih obsojajte. Kar namreč oni počenjajo na skrivaj, je že omenjati sramotno. Vse, kar je obsodbe vredno, se razodeva po lúči. Kajti vse, kar se razodeva, je luč. Zato je rečeno: “Prebúdi se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvétlil te bo Kristus.”

Poslušali smo Božjo besedo.
Bogu hvala.

Vsi vstanemo.

Voditelj: Jaz sem luč sveta, govori Gospod. Kdor hodi za menoj, bo imel luč življenja.

EVANGELIJ

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 9,1-41)

Tisti čas je šel Jezus iz templja in zagledal človeka, ki je bil slep od rojstva. Njegovi učenci so ga vprašali: “Učitelj, kdo je grešil, on ali njegovi starši, da se je rodil slep?” Jezus je odgovóril: “Ni grešil ne on ne njegovi starši, ampak na njem naj se razodénejo Božja dela. Dokler je dan, moramo opravljati dela tistega, ki me je poslal. Pride noč, ko nihče ne more delati. Dokler sem na svetu, sem luč sveta.”

Ko je to izgovóril, je pljunil na tla in s slino narédil blato. Pomazal mu je z blatom oči in mu rekel: “Pojdi in se umij v vodnjaku Síloa!” (kar v prevodu pomeni Poslani). Odšel je torej in se umil. Ko se je vrnil, je videl. Sosedje in tisti, ki so ga prej videli, da je bil berač, so govorili: “Ali ni to tisti, ki je posedal in beračil?” Eni so govorili: “On je,” medtem ko so drugi govorili: “Ne, podoben mu je.” Sam pa je govóril: “Jaz sem.” Rekli so mu tedaj: “Kako so se ti torej oči odprle?” On pa je dejal: “Tisti človek, ki se imenuje Jezus, je narédil blato, mi z njim pomazal oči in mi rekel: ‘Pojdi v Síloo in se umij’. Šel sem tja, se umil in spregledal.” Rekli so mu: “Kje je tisti?” Dejal jim je: “Ne vem.”

Človeka, ki je bil prej slep, so odvedli k farizejem. Tisti dan, ko je Jezus narédil blato in mu odprl oči, je bila sobota. In farizeji so ga spet spraševali, kako je spregledal. Dejal jim je: “Blata mi je dal na oči, nato sem se umil in vidim.” Nekateri izmed farizejev so tedaj govorili: “Ta človek ni od Boga, ker ne spoštuje sobote.” Drugi pa so govorili: “Kako bi grešnik mogel delati takšna znamenja?” In bil je razdor med njimi. Slepemu so tedaj ponovno rekli: “Kaj praviš o njem, ker ti je odprl oči?” On pa je rekel: “Prerok je.”

Judje niso hoteli verjeti, da je bil slep in da je spregledal, dokler niso poklicali staršev tega, ki je spregledal. Vprašali so jih: “Je to vaš sin, o katerem pravite, da se je rodil slep? Kako, da zdaj vidi?” Starši so odgovorili in rekli: “Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep; kako to, da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, mídva ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.” To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bodo vsákogar, ki ga bo priznal za Mesija, izobčili iz shodnice. Zato so njegovi starši rekli: ‘Dovolj je star, njega vprašajte’. Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: “Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.” On pa je odgovóril: “Če je grešnik, ne vem. Eno pa vem, da sem bil slep in da zdaj vidim.” Tedaj so mu rekli: “Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?” Odgovóril jim je: “Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Čemu hočete znova slišati? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?”

In ozmerjali so ga in mu rekli: “Ti si njegov učenec, mi pa smo Mojzesovi učenci. Mi vémo, da je Mojzesu govóril Bog; o tem pa ne vemo, od kod je.” Mož jim je odvrnil in rekel: “To je res čudno, da ne véste, od kod je, meni pa je odprl oči. Vémo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in spolnjuje njegovo voljo, téga usliši. Od vekomaj se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči. Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mógel ničesar storiti.” Odgovorili so in mu rekli: “Ves si rôjen v grehih, pa nas boš učil?” In vrgli so ga ven.

Jezus je slišal, da so ga vrgli ven. Našel ga je in mu je rekel: “Veruješ v Sina človekovega?” In ta je odgovóril ter rekel: “Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?” Jezus mu je rekel: “Videl si ga; ta, ki govori s teboj, ta je.” Tedaj je dejal: “Verujem, Gospod,” in se je pred njim poklonil do tal. In Jezus je rekel: “Za sodbo sem prišel na ta svet, da bi videli tisti, ki ne vidijo, in oslepeli tisti, ki vidijo.” To je slišalo nekaj farizejev, ki so bili pri njem in so mu rekli: “Smo morda tudi mi slepi?” Jezus jim je dejal: “Če bi bili slepi, bi ne imeli greha. Ker pa pravite: ‘Vidimo’, vaš greh ostane.”

Poslušali smo Kristusov evangelij.
Hvala tebi, Kristus.

Nekaj minut ostanemo v tišini.

Vsi vstanemo in izpovemo vero:

Verujem v enega Boga,
Očeta vsemogočnega,
stvarnika nebes in zemlje,
vseh vidnih in nevidnih stvari. 

In v enega Gospoda Jezusa Kristusa,
edinorojenega Sina Božjega,
ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki
in je Bog od Boga, luč od luči,
pravi Bog od pravega Boga, rojen, ne ustvarjen,
enega bistva z Očetom,
in je po njem vse ustvarjeno;
ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes.
In se je utelesil po Svetem Duhu
iz Marije Device in postal človek.
Bil je tudi križan za nas, pod Poncijem Pilatom je trpel in bil v grob položen.
In tretji dan je od mrtvih vstal,
po pričevanju Pisma.
In je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi.
In bo spet prišel v slavi sodit žive in mrtve,
in njegovemu kraljestvu ne bo konca. 

In v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja,
ki izhaja iz Očeta in Sina,
ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo;
ki je govoril po prerokih. 

In v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.
Priznavam en krst v odpuščanje grehov
in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku.
Amen.

PROŠNJE

Bratje in sestre! Kristus je prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka. Ponižno ga prosímo, da bi lahko hodili v luči te Božje navzočnosti:

  1. Ti, Gospod, si luč sveta, ki nas vodi iz teme v svetlobo, iz smrti v življenje; naj zvesto hodimo za teboj in postanemo deležni tvojega odrešenja. Prosimo te, usliši nas!
  2. Ti, Gospod, si sleporojenemu odprl oči; razsvetljuj voditelje narodov, da nas bodo vodili po poti miru in reda. Prosimo te, usliši nas!
  3. Ti, Gospod, si nas pri krstu naredil za ude tvojega skrivnostnega telesa; naj hodimo za teboj, da bomo deležni tvoje luči. Prosimo te, usliši nas!
  4. Ti, Gospod, bodi notranja luč vsem, ki s telesnimi očmi ne morejo zaznavati vidnega sveta, nas pa navdušuj za dela ljubezni. Prosimo te, usliši nas!
  5. Ti, Gospod, si prišel, da bi imeli življenje; sprejmi v večno slavo naše rajne, ki so v življenju hrepeneli po tvoji luči. Prosimo te, usliši nas!
  6. In še po osebnem namenu … (tišina) Prosímo Gospoda! Prosimo te, usliši nas!

Gospod Jezus! Ustvarjeni smo za luč. Pomagaj nam, da bomo živeli v resnici in iskali svetlobo, v kateri živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

Voditelj povabi k molitvi očenaša:
V Duhu združeni z vso Cerkvijo molímo, kot nas je naučil Gospod Jezus:

Oče naš, ki si v nebesih …

Neposredno nadaljujemo:
Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj.

Voditelj povabi k pozdravu miru:
Pravkar smo povezali svoje glasove v molitev v Očetu.
Smo sinovi in hčere v Sinu.
V ljubezni, ki nas med seboj povezuje,
prenovljeni z Božjo besedo,
si izmenjamo gesto miru,
znamenje povezanosti,
ki ga prejemamo od Gospoda.

Drug drugemu se priklonimo, pomežiknemo, nasmehnemo ali drugače izrazimo naklonjenost.

Se usedemo.

DUHOVNO OBHAJILO

Voditelj:
Ker nismo pri sveti maši, ne moremo prejeti zakramentalnega obhajila.
Papež Frančišek pa nas vabi, da prejmemo duhovno obhajilo.
Cerkev nas uči, da je to sestavljeno iz goreče želje, da bi zaužili nebeški kruh
z živo vero, ki se izraža prek dobrodelnosti,
s katero smo soudeleženi pri sadovih in milostih zakramenta.
Vrednost duhovnega obhajila je zato odvisna
od naše vere v prisotnost Kristusa v evharistiji
kot vira življenja, ljubezni in edinosti,
ter od naše želje, da bi prejeli obhajilo, čeprav ga ne moremo.

Ko imamo vse to v mislih, vas vabim, da sklonimo glavo,
zapremo oči in misli osredotočimo na Gospoda.

Tišina

Voditelj:
Moj Jezus, verujem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu.
Ljubim te nadvse in hrepenim po tem, da bi te prejel v svojo dušo.
Ta trenutek te ne morem prejeti zakramentalno, zato pa pridi v moje srce duhovno.
Sprejemam te, kot bi bil že tukaj, in se ti popolnoma predajam.
Nikoli ne dovoli, da bi se ločil od tebe. Amen.

Nekaj minut ostanemo v tišini v pogovoru z Jezusom.

V zahvalo lahko zapojemo kakšno pesem.

Vstanemo.

Voditelj:
Molimo.
O Bog, ti razsvetljuješ vsakega človeka, ki pride na svet.
Razsvetli naša srca s svojo milostjo,
da bodo vse naše misli tebe vredne
in te bomo iskreno ljubili.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.

Bogoslužje lahko zaključimo s kakšno (Marijino) pesmijo.

Želimo vam lepo, blagoslovljeno, upanja polno nedeljo!

 

Vir: Magnificat, Hozana

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.