Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!
Aleteia

Obdobja v zgodovini, ko niso obhajali svetih maš

EMPTY CHURCH
Deli

Bolj kot zaradi epidemij so se vrata cerkva v preteklosti zapirala zaradi političnih razlogov

Po svetu se širi novi koronavirus, ki povzroča bolezen, poimenovano covid-19 (sl. koronavirusna bolezen-19). Ker je bolezen zelo nalezljiva in se širi z nesluteno hitrostjo, prihaja do odpovedi oziroma prepovedi množičnih dogodkov.

Odpoved svetih maš

Zaradi tega so tudi slovenski škofje določili izredne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa. Tako so v cerkvah od 13. marca in vse do preklica odpovedane vse maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti in župnijska praznovanja. Praznovanje porok in krsta bo odloženo, pogrebi pa le ob strogem upoštevanju navodil.

Do odpovedi svetih maš in zaprtja cerkva je prihajalo tudi v preteklosti. Kot vemo, so zlasti v srednjem in zgodnjem novem veku pogosto divjale epidemije nalezljivih bolezni, najbolj znane so epidemije kuge.

Cerkev v času kuge

Kot pa pravi zgodovinar Aleš Maver, so v srednjem in novem veku v primeru epidemij število bogoslužij običajno celo povečali, ker so hoteli s tem vplivati na konec epidemije.

“Za ‘črno smrt’ Boccaccio v svojem znanem opisu kuge v Firencah omenja zgolj, da so bile cerkve prazne. Po nekaterih podatkih naj bi bila smrtnost med duhovniki v času črne smrti zaradi pogostega stika z bolniki znatno višja od povprečja,” pojasnjuje Maver.

Po ocenah zgodovinarjev je v času črne smrti (to je bila epidemija bubonske ali pa pljučne kuge, ki je divjala med letoma 1348 in 1353) umrlo od 30 do 60 odstotkov takratnega prebivalstva Evrope.

PUSTE ŁAWKI W KOŚCIELE
Shutterstock

Zapiranje cerkva v času španske gripe

Pred sto leti, v letih 1918 in 1919, je po svetu divjala španska gripa, ki je po ocenah okužila vse do pol milijarde ljudi, zahtevala pa je življenja več deset milijonov ljudi. Eden od načinov boja proti širjenju gripe je bila tudi prepoved množičnih zbiranj oziroma množičnih dogodkov. Med drugim so tudi začasno zapirali cerkve.

Maver poudarja, da so res zapirali cerkve v času španske gripe, čeprav je vsaj za ZDA razvidno, da je šlo bolj za pritisk civilnih oblasti.

Politični razlogi za zaprtje cerkva

Kot pravi slovenski zgodovinar, je bil verjetno najpogostejši razlog za zaprtja cerkva do 17. stoletja tako imenovani interdikt (prepoved podeljevanja zakramentov osebam ali na celotnem določenem območju). Tega so zlasti papeži uporabljali tudi kot učinkovito politično orožje.

“Primeri interdiktov: v Rimu 1155 zaradi delovanja krivoverca Arnolda iz Brescie, v začetku 13. stoletja interdikt Inocenca III. nad Francijo zaradi ločitve francoskega kralja in nad Anglijo zaradi nepotrditve papeževega izbranca za mesto canterburyjskega nadškofa, interdikt nad Berlinom zaradi umora prošta 1325–1345, 1605–1606 zaradi aretacije klerikov, v Nemčiji v 14. stoletju tudi zaradi priznavanja vladarja Ludvika Bavarskega, ki je v sporu s papežem,” Maver našteva primere zaprtja cerkva.

Zaprtje cerkva v Mehiki

V preteklem stoletju je bilo po Mavrovih besedah znano zaprtje cerkva v Mehiki, in sicer zaradi političnih razlogov. Do zaprtja cerkva je prišlo v letih 1926 in 1929, v času viška spora med Cerkvijo in mehiškim predsednikom Plutarcom Elliasom Callesom.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.