Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

“Z zaustavitvijo našega hitrega tempa ni nič narobe. Pomembno je, kaj bomo s tem naredili”

TINA MARTINEC SELAN
Deli

V teh težkih časih nas ne ogroža samo okužba s koronavirusom, ampak nas zajema tudi strah, panika, različna paleta negativnih čustev. Na preizkušnji so lahko naši medsebojni odnosi, delo, pa tudi vera

Nihče ne ve, kakšen bo naš jutri. Stvari so nepredvidljive in vse to je idealna podlaga za tesnobo in paniko. Toda čeprav je strah povsem zdravo čustvo, saj nas opozarja na nevarnost, pa lahko pretiran strah hromi naš vsakdan kot tudi medosebne odnose.

Zakonska in družinska terapevtka Tanja Pate svetuje, naj si vsekakor priznamo vsa čutenja, ki jih trenutno doživljamo, ter o njih spregovorimo. Zanikanje torej ni rešitev problema, kot tudi ni rešitev v tem, da strah, negotovost in drugo, kar nas trenutno obremenjuje, potlačimo. Vendar pa je pomembno, da se znamo zavedati, da so, čeprav so okoliščine težke in nepredvidljive, tu še mnoge druge stvari.

“Prav je, da življenje teče dalje,” opozarja terapevtka in nadaljuje: “Če imamo možnost, odidemo na zavesten sprehod v naravo in smo pri tem pozorni na življenje, ki se prebuja v naravi. To je najlepši dokaz, da življenje teče dalje in da smo del narave tudi mi in naša telesa.”

Načrtujmo tisto, kar se v tem trenutku da načrtovati

Tisti ljudje, ki ne opravljajo nujnih poklicev, te dni ne bodo hodili v službo. Za veliko ljudi, ki so se znašli doma, morda celo brez dela, bo to predstavljalo veliko stisko. Služba in delo nam vendarle predstavljata občutek, da smo koristni, da lahko nekaj naredimo zase in za druge, nas motivirata, zamotita.

Kako naj si osmislimo te dolge dni doma? Tanja Pate pravi: “Prav je, da si priznamo, da ni prav nič narobe z omejitvijo in zaustavitvijo tega hitrega tempa. Pomembno pa je, kaj bomo s tem naredili.”

Za naš občutek, da nekatere stvari pa vendarle še lahko nadziramo, svetuje: “Načrtujmo tisto, kar lahko načrtujemo. S tem ne mislim zaloge živil in toaletnega papirja, pač pa lahko naredimo načrt in seznam preprostih opravil, aktivnosti ter obrokov za prihodnja dva tedna. Načrtujemo lahko dejavnosti, zlasti službene in šolske, ter čas v naravi in čas, namenjen rekreaciji.”

Čeprav nam mediji in drugi ponudniki prihajajo nasproti z brezplačnimi televizijskimi shemami in podobno, pa je pomembno, da se zavedamo tudi pasti zasvojenosti, ki jo lahko vsi ti kliki in ure sedenja pred zasloni vzbudijo v naših možganih.

“Zavestno se odločimo, kje in kdaj bomo sledili novicam o trenutni situaciji,” opozarja zakonska in družinska terapevtka. “Namesto da kliknemo na vsak naslov in vsako spletno stran, si določimo, koliko časa bomo presedeli pred zasloni ter kaj vse lahko ustvarjamo in počnemo, ne da bi za to potrebovali internet in televizijo.”

Odnosi na preizkušnji

Ta čas je poseben izziv tudi za naše odnose, saj smo bistveno več skupaj kot sicer, naša vsakodnevna rutina pa je povsem spremenjena. A kadar ne moremo nadzirati tega, kar se dogaja v svetu okoli nas, je pomembno, da sami sebe opominjamo, da lahko nadzorujemo to, na kar imamo (še) vedno vpliv – naš odziv na dogajanje.

“Prav vsak lahko izbere, kako bo preživel čas v teh dneh in tednih, morda mesecih, ki so pred nami. In ko se kar naenkrat srečamo s svojimi domačimi, je lahko to tudi velik izziv za naše medosebne odnose,” priznava terapevtka.

“Izberemo lahko hvaležnost. Hvaležnost za vse tiste, ki se trudijo in skrbijo za nas. Lahko tudi sami naredimo nekaj, na kar bomo ponosni in za kar nam bodo morda tudi drugi hvaležni – se socialno izoliramo, poskrbimo za svoje otroke, za sprostitev, za sočutje in bližino, pokličemo sorodnike, prijatelje in tako ohranjamo stike.

Izberimo ljubezen in hvaležnost za trenutke, ki so kljub izrednim razmeram vseeno lepi, kot je čas, ko se skupaj igramo, povežemo v molitvi, se srečamo na balkonskih koncertih … Ta čas je priložnost za osebno rast in za povezanost znotraj družine.”

Marija nas vabi, da kot ona tudi mi sprejmemo preizkušnjo

Morda ni naključje, da se s to preizkušnjo srečujemo ravno v postnem času. Kot je postni čas priložnost, da naravnamo svoja srca k Bogu, nam tudi epidemija koronavirusa prinaša priložnost za to, da naravnamo svoja srca k Bogu. Tanja Pate vidi določene vzporednice med dogajanjem postnega časa in trenutnega časa.

“Kot je Jezus svoje učence v vrtu Getsemani vabil, naj bodo čuječi, danes vabi tudi nas, naj bomo čuječi. Na eni strani se lahko usmerjamo v omejitve in vse, česar nam primanjkuje, kot se je to zgodilo učencem, ko so čez noč izgubili svojega učitelja z Judeževim poljubom. Lahko pa na vso situacijo gledamo sočutno in premišljeno, tudi če je boleča in jo težko sprejmemo, kot je to naredila Jezusova mati Marija.”

Pri tem ne smemo pozabiti na moč molitve: “Mariji je uspelo, ker je verjela in zaupala v moč molitve. Molil je tudi Jezus sam v Getsemaniju. Zakaj ne bi tega storili tudi mi? Zakaj svojih skrbi, strahov, nemoči in negotovosti ne bi izročali Bogu in zaupali, da v vsem tem nismo sami. Zaupajmo, da bo posijala zarja vstajenjskega jutra čisto za vsakogar,” sklene Tanja Pate.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.