Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Milanski nadškof, ki je v času kuge skrbel za bolnike

CHARLES BORROMEO
Deli

Karel Boromejski je bil milanski nadškof iz 16. stoletja. Znan je predvsem kot zavetnik duhovnikov in škofov, zelo pomembna pa je bila njegova vloga v času kuge. S svetniško ljubeznijo je skrbel za bolnike in umirajoče

Karel Boromejski je bil rojen leta 1538 v eni izmed najbolj uglednih rodbin v milanski kneževini. Njegova mati je izhajala iz znane firenške družine Medičejcev.

Pri 22 letih že postane kardinal

Karel je študiral pravo v Pavii in študij končal z dvojnim doktoratom iz kanonskega in civilnega prava. Leta 1559 je njegov stric Gian Angelo Medici postal papež Pij IV. Ker je bil Karel zelo razgledan in predan učenec, ga je njegov stric – papež hotel imeti ob sebi, da bi mu s svojim znanjem pomagal pri vodenju Cerkve.

Leta 1560 je zato Karla, ki je bil takrat star komaj 22 let, imenoval za kardinala in mu podelil naslov stalnega upravitelja milanske nadškofije.

Kardinal – nečak

Mladi “kardinal nečak”, kot so mu pravili, je bil zelo moder svetovalec svojemu stricu. Prav na njegovo pobudo je Pij IV. znova sklical cerkveni zbor v Tridentu, ki je leta 1563 sklenil svoje zasedanje.

Leta 1562 je umrl Karlov starejši brat, zato je njegova družina pričakovala, da se bo Karel poročil in nadaljeval potomstvo. A on je izbral duhovniški poklic. Naslednje leto je tako prejel duhovniško in nekaj mesecev pozneje še škofovsko posvečenje, leta 1564 pa je že postal milanski nadškof.

Prispe v Milano

Kot mlad in zagnan nadškof se je nemudoma lotil dela. Obiskal je vse župnije na svojem območju ter naredil red v nadškofijskih uradih in jih prenovil. Zavedal se je, da vsega dela ne more opraviti sam, zato je potreboval dobre sodelavce. Ustanavljati je začel semenišča za vzgojo bodočih duhovnikov in šole, kjer se je poučeval verouk.

V času kuge

Prav posebno vlogo pa je imel Karel Boromejski v času velike kuge, ki je sredi 16. stoletja pustošila po njegovi škofiji. Zgodovinski viri poročajo, da je bil milanski nadškof tedaj pravi duhovni oče kužnih bolnikov.

Kuga se je začela širiti leta 1567. V mestu je vladala velika zmeda, strah in panika. Nadškof Karel pa je skrbel za preventivne ukrepe, organiziral je zdravstveno pomoč in oskrbo ter prenavljal bolnišnice.

Predvsem pa je skrbel za duhovno oporo svojim vernikom. Podeljeval jim je zakramente, skrbel je za bolnike in pokopaval mrtve. Prav zato se mu lahko še posebej priporočamo v času kužnih bolezni.

Po ulicah je, tako kot danes papež Frančišek, vodil procesije. Ker pa kuga ni in ni pojenjala, je nadškof sklenil, da po glavnih mestnih ulicah postavijo več kamnitih križev. Tam so duhovniki opravljali svete maše in javne molitve, ljudje pa so jih spremljali z oken, saj svojih domov niso upali zapustiti.

Če želimo zares napredovati v služenju Gospodu, moramo vsak dan svojega življenja začeti z novo vnemo.

Vse njegovo življenje je bilo usmerjeno v vztrajno hojo za Kristusom, oporo za moč v preizkušnjah pa je našel v njegovemu trpljenju. Živel je strogo asketsko življenje in se je pogosto postil.

V času svojega službovanja je opravil izjemno delo na vseh področjih verskega življenja. Še posebej zavzeto pa je do konca svojega življenja skrbel za bolnike in reveže.

Upodobitve

Karel Boromejski je zavetnik duhovnikov, škofov in bogoslovnih semenišč. Je tudi sozavetnik bogoslovnega semenišča v Ljubljani, ki nosi ime Collegium Carolinum.

Največkrat je upodobljen v škofovskem ali kardinalskem oblačilu, v svoji desnici pa drži križ. Včasih ima okoli vratu vrv ali v roki bič, ki je znamenje spokorništva. Njegov obraz zaznamujejo ostre poteze, velik nos in živahne oči.

Ker je posebej rad častil angele, so ga številni umetniki upodobili, kako zre angela, ki pospravlja krvav meč nazaj v nožnico. To naj bi nakazovalo konec kuge v Milanu leta 1576.

Nadškofova smrt

Nadškof Karel je umrl leta 1584, star komaj 46 let. Pokopan je bil v milanski stolnici, pozneje pa so njegove posmrtne ostanke prenesli v posebno, njemu posvečeno kapelo. Za svetnika ga je leta 1610 razglasil papež Pavel V. Njegov god obhajamo 4. novembra.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.