Stavba, v kateri so tudi nekateri prostori Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ima zanimivo zgodovinoTako v Sloveniji kot drugod po svetu se trenutno vse vrti okoli pandemije novega koronavirusa. V prvih bojnih vrstah spopada z novo boleznijo so predvsem zdravstveni delavci.
Preberite še:
10 sprememb, ki jih zaradi pandemije že opažamo
Stavba na Japljevi ulici
Največ bolnikov, ki bolehajo za koronavirusno boleznijo covid-19, se v Sloveniji zdravi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je del Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Prostori klinike, v kateri delujejo številni priznani slovenski infektologi, so na Japljevi ulici 2. Gre za stavbni kompleks, v kateri delujeta infekcijski klinika in gastroenterološka interna klinika. Stavbni kompleks je nastal okoli stavbe, ki ima zelo zanimivo zgodovino.
Preberite še:
Takšno je življenje v gospodinjstvu z obolelim za koronavirusom
Ljubljanska ubožnica
Zgodba se začne leta 1896, ko je bil za ljubljanskega župana izvoljen Ivan Hribar. Ta je začel z velikopoteznim načrtom obnove Ljubljane, ki jo je leta 1895 prizadel hud potres.
V okviru načrta obnove Ljubljane je bila tudi gradnja ubožnice za ljubljanske reveže. Zamisel za to gradnjo je menda dobil v Nemčiji leta 1897, ko jo je obiskal skupaj z načelnikom ljubljanskega mestnega stavbnega urada Janom Duffejem.
Preberite še:
Revni pesnik, ki ga je dolgov rešil najbogatejši Slovenec
Moški v pritličju, ženske v prvem nadstropju
Zasnovo ubožnice so zaupali slavnemu arhitektu Maksu Fabianiju, gradnjo pa podjetju Tönnies. Dela so se začela leta 1900, naslednje leto pa so stavbo slovesno odprli. V ubožnici je stanovalo več kot 100 revežev. V pritličju so stanovali moški, tam je bila tudi jedilnica, v prvem nadstropju pa ženske.
Ubožnica je bila za svoj čas zelo sodobna zgradba, v njej so bile tudi kopalnice, kar je bilo takrat redkost in je bilo znak modernosti. Ubožnica se je preživljala s pripravo hrane za otroško zavetišče na Taboru.
Fabianova stavba je zdaj dom dveh klinik
Po prvi svetovni vojni so stavbi dodali še eno nadstropje, tako da je v njej lahko bivalo 250 oskrbovancev. Kot piše zgodovinarka medicine Zvonka Zupanič Slavec, je po drugi svetovni vojni stavba ubožnice postala last Medicinske fakultete in njej pripadajočih kliničnih bolnišnic. V stavbi je začela delovati infekcijska klinika.
Pozneje se je infekcijska klinika večinoma preselila v razširjeni del stavbe, v nekdanjo Fabianovo stavbo pa je leta 1967 prišel gastroenterološki oddelek interne klinike, ki se je leta 1970 razvil v Gastroenterološko interno kliniko. V vzhodnem delu nekdanje Fabianove ubožnice pa so še vedno sobe infektoloških bolnikov.
Preberite še:
“Vedno je vedel, kaj mladi potrebujejo, zanje je dal vse”
Preberite še:
Kako naj se znebim strahu, da bom za vedno ostal sam
Preberite še:
Nisem odrešen zaradi najboljše šunke, odrešen sem tudi v karanteni
