Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!
Aleteia

Ljubljanska ubožnica, ki jo je zasnoval slavni Maks Fabiani

Google Street View
Deli

Stavba, v kateri so tudi nekateri prostori Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ima zanimivo zgodovino

Tako v Sloveniji kot drugod po svetu se trenutno vse vrti okoli pandemije novega koronavirusa. V prvih bojnih vrstah spopada z novo boleznijo so predvsem zdravstveni delavci.

Stavba na Japljevi ulici

Največ bolnikov, ki bolehajo za koronavirusno boleznijo covid-19, se v Sloveniji zdravi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je del Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Prostori klinike, v kateri delujejo številni priznani slovenski infektologi, so na Japljevi ulici 2. Gre za stavbni kompleks, v kateri delujeta infekcijski klinika in gastroenterološka interna klinika. Stavbni kompleks je nastal okoli stavbe, ki ima zelo zanimivo zgodovino.

Ljubljanska ubožnica

Zgodba se začne leta 1896, ko je bil za ljubljanskega župana izvoljen Ivan Hribar. Ta je začel z velikopoteznim načrtom obnove Ljubljane, ki jo je leta 1895 prizadel hud potres.

V okviru načrta obnove Ljubljane je bila tudi gradnja ubožnice za ljubljanske reveže. Zamisel za to gradnjo je menda dobil v Nemčiji leta 1897, ko jo je obiskal skupaj z načelnikom ljubljanskega mestnega stavbnega urada Janom Duffejem.

MAKS FABIANI
PUBLIC DOMAIN
Arhitekt Maks Fabiani

Moški v pritličju, ženske v prvem nadstropju

Zasnovo ubožnice so zaupali slavnemu arhitektu Maksu Fabianiju, gradnjo pa podjetju Tönnies. Dela so se začela leta 1900, naslednje leto pa so stavbo slovesno odprli. V ubožnici je stanovalo več kot 100 revežev. V pritličju so stanovali moški, tam je bila tudi jedilnica, v prvem nadstropju pa ženske.

Ubožnica je bila za svoj čas zelo sodobna zgradba, v njej so bile tudi kopalnice, kar je bilo takrat redkost in je bilo znak modernosti. Ubožnica se je preživljala s pripravo hrane za otroško zavetišče na Taboru.

Fabianova stavba je zdaj dom dveh klinik

Po prvi svetovni vojni so stavbi dodali še eno nadstropje, tako da je v njej lahko bivalo 250 oskrbovancev. Kot piše zgodovinarka medicine Zvonka Zupanič Slavec, je po drugi svetovni vojni stavba ubožnice postala last Medicinske fakultete in njej pripadajočih kliničnih bolnišnic. V stavbi je začela delovati infekcijska klinika.

Pozneje se je infekcijska klinika večinoma preselila v razširjeni del stavbe, v nekdanjo Fabianovo stavbo pa je leta 1967 prišel gastroenterološki oddelek interne klinike, ki se je leta 1970 razvil v Gastroenterološko interno kliniko. V vzhodnem delu nekdanje Fabianove ubožnice pa so še vedno sobe infektoloških bolnikov.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.