Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Kaj storiti, ko se otroci ne nehajo prepirati?

SIBLINGS
Granata68 - Shutterstock
Deli

Prepiri med sorojenci niso nič neobičajnega, a kaj storiti, ko je prehudo

Pomembno je, da bratom in sestram starši dopustijo tudi izražanje negativnih čustev. To ne pomeni, da je kakršnokoli škodljivo vedenje sprejemljivo, ampak pomeni le, da otroku dovolimo, da izrazi svoje frustracije in mu pomagamo predelati njegova negativna čustva.

Ko torej sorojenca kričita drug na drugega, se v prepir ne vmešamo z besedami: “Takoj nehajta.” Raje otroku rečemo: “Videti si zelo besen.” Ali pa: “Razumem, želiš si, da bi te bratec prej vprašal, preden ti je vzel igračo.” Tako bomo jezo nekoliko omilili in otroka usmerili, kako bi moral izraziti svojo frustracijo. Predlagamo mu, da bratu naslednjič pove, da je nanj jezen, ker ne želi, da jemlje njegove stvari brez dovoljenja.

Še nekaj drugih uporabnih nasvetov:

Sorojencev ne primerjajte

Izogibajte se primerjanju sorojencev v smislu: “Zakaj ne moreš biti tako organiziran kot tvoja sestra?”

Namesto primerjave raje izpostavite le problematično vedenje. Na primer: “Na tleh vidim čisto nov pulover. To ni v redu. Ta pulover bi moral biti v omari.”

Ne zaklepajte otrok v vloge

Pri otroku nikoli ne poudarjamo negativnih lastnosti. Na primer: “Jaka, zakaj si skril bratovo žogo? Zakaj si vedno tako poreden?” Ta stavek nadomestite z: “Tvoj brat hoče svojo žogo nazaj!”

Kaj storiti, ko vam ne preostane drugega, kot da se vmešate v prepir

Če se le da, prepiranje med otroki ignorirajte. Zelo pogosto bodo prepir namreč lahko razrešili sami in to je tudi najbolje zanje. Če ne gre drugače in so strasti preveč razgrete, pa morate posredovati. Pri tem sledite tem priporočilom.

Ko je situacija razgreta in otroka potrebujeta nekaj pomoči za razrešitev spora.

  1. Potrdite njihovo jezo: “Oba sta videti zelo jezna druga na drugega.”
  2. Zrcalite otrokov zorni kot: “Torej, Marko, ti želiš poslušati glasbo, ti, Sara, želiš tišino, da se lahko osredotočiš na domačo nalogo.”
  3. Problem obravnavajte spoštljivo: “Tole je pa kar zahtevna težava.”
  4. Samozavestno dajte vedeti, da zaupate v otroka in v to, da sta sama sposobna najti rešitev tega problema. “Verjamem, da vama bo uspelo najti rešitev, ki bo dobra za oba.”
  5. Zapustite sobo.

Ko je situacija nevarna in je posredovanje mame ali očeta nujno.

  1. Opišite, kar vidite: “Vidim dva zelo jezna otroka, ki sta pripravljena udariti drug drugega.”
  2. Ločite otroka. “Ni varno, da sta skupaj. Ni prav, da želita nekoga udariti. Potrebujemo nekaj trenutkov za umiritev. Hitro, ti v svojo sobo in ti v svojo.

Prepirom se v teh dneh verjetno še toliko težje izmikamo. Zato je pomembno, da čas, ki ga imamo na voljo, vidimo kot blagoslov. Izkoristimo ta čas za to, da bomo utrdili naše vezi in bomo rasli skupaj kot družina in kot skupnost.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.