Že zelo zgodaj se je Andreja srečala z lesom, saj so doma imeli mizarsko delavnico. Tako se je rodila ljubezen do lesa in ustvarjanja z njim. Tudi zato se je po končani srednji šoli na Gimnaziji Želimlje odločila za študij lesarstva in v tej stroki začela graditi svojo karierno pot. Izobraževala se je tudi v tujini, in sicer v ZDA, a se je odločila, da se vrne v Slovenijo, saj je, kot je dejala v enem izmed svojih intervjujev, začutila, da sta njeno znanje in zagnanost bolj potrebna v Sloveniji.
Tako je Andreja danes med drugim direktorica raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, vodja največjega evropskega raziskovalnega projekta v Sloveniji, nosilka področja znanost o lesu na Oddelku za aplikativno naravoslovje Univerze na Primorskem, lani pa je bila tudi kandidatka za Slovenko leta 2019.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Jutro si poskušam narediti idealno s skodelico črne kave.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Kaj imam danes na seznamu? Moram s sabo vzeti kaj posebnega?
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Pomembno se mi zdi, da se človek dobro počuti. Da je urejen ne zgolj glede videza, ampak tudi v sebi, da ima urejene misli, cilje, odnose z drugimi itd.
4. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite bližnjim in tistim stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Poskušam si dobro organizirati svoj čas in vedno najti tistih nekaj ur mimo obveznosti, ki jih posvetim predvsem svojim najdražjim. Dan ima samo 24 ur, od nas pa je odvisno, koliko se bomo ukvarjali z nam ljubimi stvarmi.
5. Ne le znanstvenica, pač pa tudi mizarka. V enem izmed intervjujev ste dejali, da nikoli niste pomislili, da nečesa ne zmorete, ker ste ženska. Kaj bi rekli, da je vaše glavno vodilo v življenju, da ste sledili svojim željam in jih tudi uresničili?
Nisem prav veliko razmišljala, ampak preprosto sledila svojim željam. Največji izziv je ostati potrpežljiv in ne obupati na poti do cilja. Zato se vedno razveselim vsakega majhnega dosežka, ki je korak proti končnemu cilju.
Sicer pa me vedno navdihujejo stvari, ki so na prvi pogled nemogoče, in ljudje, ki premagovanje ovir jemljejo kot navdih za polno življenje.
6. Izobraževali in delali ste tudi v ZDA, a ste se nato vrnili v Slovenijo. Kaj vas je vodilo k temu? Vemo namreč, da danes mladi z znanjem v tujino večinoma odhajajo, ne pa se vračajo.
ZDA imajo pri meni posebno mesto. Tam sem spoznala nešteto drugačnih pogledov, kultur, načinov dela itd. Zaželela sem si del te drugačnosti prinesti v Slovenijo in narediti premike za boljši jutri.
Lahko se pohvalim, da je cilj, ki sem si ga zastavila pred desetimi leti, ko sem se vrnila iz ZDA, z ustanovitvijo raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, kjer trenutno zaposlujemo 60 ljudi iz 16 držav, na zelo dobri poti, da se uresniči. Med zaposlenimi imamo kar šest Američanov. Včasih se pošalim, da sem del Amerike prinesla s sabo domov.
Sicer pa sem prepričana, da v Sloveniji, ki je geografsko tako raznolika, obenem pa na stičišču vsaj treh kultur in štirih jezikovnih skupin, lahko na nekaterih, najmanj na nišnih področjih, ustvarimo razmere za izjemen razvoj znanosti in tehnologije.
7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Človek se vsak dan sooča s preizkušnjami in vsak dan se nauči nekaj novega. Težko se je odločiti, kaj izpostaviti. Zelo pomembna prelomnica je bila zame brez dvoma odhod v ZDA. Naučila pa sem se, da moraš biti vedno ponosen na to, od kod prihajaš.
8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Da je za ovinkom pot, da kmalu srečam prijatelje, ki živijo daleč stran, in pa seveda pogled na moje sodelavce, ki me spomnijo, da bomo skupaj svet obrnili na bolje.
9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Večinoma se moji dnevi končajo pozno v noč. Navadno odgovarjam na elektronska sporočila, na katera mi ni uspelo odgovoriti čez dan. Če mi ostane še kaj energije, pa preberem kak znanstveni članek.
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Če povem malo v šali, malo zares: ker smo se sposobne zbrano posvetiti več stvarem hkrati, kar nam, mislim, marsikdo tudi zavida.
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in je vse, kar potrebujemo, nekaj spodbudnih misli, a ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
Izkušnje, misli in nasveti. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
