Ko sem iz dnevnih novic zaslutila, da prihaja obdobje karantene, ko se bo vsa družina hočeš nočeš zadrževala doma, se je v meni sprožil že kar nekakšen refleks – aha, nazaj k osnovam.
Vedno znova sem se ob vsakem rojstvu otroka, ob vsaki bolezni, ob vsakem napornejšem obdobju, ki je vseboval velike novosti, morala osredotočiti na temeljne stvari: spanje, hrano, tekočino, tuš, svež zrak in gibanje, humor, povezovanje z bližnjimi, molitev in pa načelo: naj bo dovolj dnevu njegova lastna teža.
Preberite še:
Novodobna mama, ženska ki (z)more vse
Nihanje razpoloženja
Nihanje razpoloženja je v takih obdobjih nekaj normalnega. En trenutek sem optimistična in se mi zdi, da imam stvari pod nadzorom, svet se mi zazdi lep in me preplavlja hvaležnost, že v naslednjem pa sem popolnoma preplavljena s težkimi občutki, naloge, ki so pred menoj, se mi zdijo nemogoče, odgovornost prevelika, okoliščine strašljive. Mar se v takem vrtincu ne znajde vsaka novopečena mama?
Kopica nalog in prilagajanje novemu ritmu
Ne zanemarimo teže nevidnega bremena, ki smo ga prevzeli s prihodom novega virusa (ne da bi se primerjale z drugimi in tem, kar morajo oni prestajati): naenkrat opravljamo gospodinjska opravila, se odzivamo na potrebe otrok, spremljamo pomembne informacije v zvezi z virusom, dodatno skrbimo za higieno celotne družine, sproti se moramo prilagajati na vse novosti, ostale smo praktično brez odmora (kam se lahko umaknemo v polni hiši?), mame smo 24 ur na dan, skrbeti moramo za zaloge hrane in potrebščin, v sebi nosimo ideale, kako bi se morale v vseh situacijah obvladati in ne izbruhniti, izolirane smo od prijateljic, podpornih skupin, marsikatera si mora sredi vsega domačega kaosa organizirati delo in se naučiti nove tehnologije (tega nismo vajene, če pa že, poteka učenje ob prisotnosti otrok), poskrbeti je treba za šolanje na daljavo, nadziramo in poskušamo pri otrocih omejevati uporabo moderne tehnologije. Ob vsem tem pa poskušamo ohranjati vsaj približen občutek, da življenje teče normalno naprej.
Preberite še:
6 otrok in šolanje od doma: Včasih si zaželim, da bi mi prišla pomagat Mary Poppins
Rada bi poudarila: vsega tega ni mogoče obvladati čez noč. Zato imam še eno pravilo: če mi je v dnevu uspelo uresničiti tri stvari (na primer: s prvošolcem predelati snov tistega dne, se stuširati, skuhati zelenjavno juho), je to že uspeh. Sčasoma v takem trajnostno naravnanem ritmu uspem narediti čuda stvari, ne da bi pregorela.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Koronavirus je v Cerkvi poskrbel za revolucijo
Preberite še:
Kako z otroki ohranjati velikonočno veselje?
Preberite še:
Kako lahko jutranja meditacija vdihne življenje v vašo dušo
