Družina Lajevec iz Ljubljane, ki ste jo na našem portalu že spoznali, je karanteno pričakala še s posebnima skrbjo in stisko. Sedemletni sin Jakob ima namreč kronično pljučno bolezen. Zato že v “običajnih” razmerah približno enkrat mesečno dobi pljučnico. Prvi dve leti je preživel na respiratorju. Ni mogel dihati sam, preživel je po čudežu, se spominja mama Katarina.
Preberite še:
Koronavirus je v Cerkvi poskrbel za revolucijo
Zato jo je ob prebiranju novic o učinkih koronavirusa, ki še posebej obremeni dihala, razumljivo še bolj stisnilo pri srcu: “Prvič sem to doživela, ko smo Jakoba pripeljali iz bolnice, kjer je bil prvih sedem mesecev po rojstvu. Tedaj me je v prsih tako tiščalo, da sem mislila, da imam pljučnico, astmo. Zdaj vem, da je to strah.”
Jakobova zgodba:
Ta je minil, ko ji je sestra obljubila in zagotovila, da bo molila zanje. Zakonca Lajevec sta v eni izmed odmevnih videoepizod Stotinke za odnose, ki jih pripravlja gibanje Družina in Življenje, spregovorila o zaupanju in izročanju življenjskih dogodkov v Božje roke.
Preberite še:
Preden sta šla na zmenek, je morala v delavnici še kaj pobrusiti
Vsak dan “v Bohinju”
“V teh tednih živimo tako kot najbrž večina ljudi v karanteni. Zelo mi koristi, da zdaj hodim vsak dan k maši. Prej pri šestih otrocih ni bilo vsak dan priložnosti. Če sem povsem iskrena, tudi želje ne. Zdaj vsak večer komaj čakam, da grem ‘v Bohinj’, k Martinu Golobu na Facebook k maši, se skrijem v sobo in pred Jezusa odložim težo dneva, vse skrbi, odnose, dogajanje. Komaj čakam to uro,” je svoje karantenske spletne izlete na Gorenjsko opisala Katarina.
Preberite še:
“Ključe od vrat razveze sva vrgla stran. Iz vsakega konflikta izhajava močnejša”
Vsakdanje učenje izročanja
Njen mož Klemen je v vsakdanji šoli izročanja. Vzgojen je bil namreč skladno s principom, da zmore in zna vse sam. Zato: “Zelo težko Bogu predajam svoje skrbi, na primer, kako bo z zdravjem, poslom, financami. Čeprav sem že doživel, da so Božji načrti nekaj drugega kot moji. Da so boljši. Ko je bil Jakob v bolnišnici, sem prvič v življenju izpustil stvari iz rok in jih predal Bogu. Počutil sem se bolje in lažje. Dobro se je izšlo. A s predajanjem stvari v Božje roke imam vse življenje težave. Hvala Bogu imam Katarino, ki me prenaša, podpira in moli zame.”
[protected-iframe id=”2a3e67fd1c7c75705319c3995e11033c-133580111-130922336″ info=”https://www.facebook.com/plugins/video.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Fdruzinainzivljenje%2Fvideos%2F650571112442016%2F&show_text=0&width=560″ width=”560″ height=”315″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Porazdelitev bremen
Bremena se zdijo manjša, če jih delimo z Bogom in drugimi. To sta zakonca Lajevec izkusila večkrat. “Da misliš, kako moraš vse storiti sam, je neka skušnjava. Ogromno stvari izgubi težo, ko si jih upaš predati, komu povedati o njih in prositi, da bi molil zate,” z mislijo, ki bi jo verjetno lahko dali v okvir in obesili na steno, postreže Katarina.
Preberite še:
Pri 99 letih še vedno dela kot zdravnik in niti koronavirus ga ne ustavi
Preberite še:
Vama je zmanjkalo idej za zmenke? Tu jih je nekaj
Preberite še:
“Naučila sem se, da moraš biti vedno ponosen na to, od kod prihajaš”
