Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Otok, na katerega se je v premišljevanju zatekel sv. Frančišek

San Francesco del Deserto
Deli

Priljubljeni svetnik nam kaže, kako lahko prisilna obdobja osamitve od družbe spremenimo v duhovno izkušnjo premišljevanja, molitve in refleksije

Karantena je za mnoge med nami težka preizkušnja. Toda prisilna obdobja osamitve od družbe lahko spremenimo v duhovno izkušnjo premišljevanja, molitve in refleksije. Celo sv. Frančišek Asiški je na vrhuncu svojega poslanstva našel čas, da se je umaknil od sveta v iskanju refleksije in premišljevanja.

Med najbolj priljubljenimi svetniki

Frančišek se je rodil leta 1181 v italijanskem mestecu Assisi in je danes eden najbolj priljubljenih katoliških svetnikov vseh časov. Pa vendar malokdo ve, da je v življenju prišel do točke, ko se je moral začasno umakniti od svojega uspešnega poslanstva širjenja Božje besede ter poiskati samoto, molitev in premišljevanje.

V 20 letih 13. stoletja je sv. Frančišek poromal v Sveto deželo, kjer so se križarji borili z muslimanskimi četami. Tam se je srečal z egiptovskim sultanom Malekom-al-Kamilom, da bi se z njim pogovoril o medverskem sporu in skupnem iskanju miru. To srečanje še danes velja za zgled medverskega dialoga.

Naporen povratek domov

Ko se je Frančišek po večmesečni plovbi na tovorni ladji vrnil v Benetke, je bil na vrhuncu svoje pridigarske slave. Njegovo povabilo, naj se odpovejo zemeljskim dobrinam ter živijo spokorno življenje v bratski ljubezni in miru, je navdihnilo na tisoče ljudi.

Ob prihodu v Benetke se je zbralo na stotine vernikov, ki so mu želeli izreči dobrodošlico. Toda Frančišek je ugotovil, da najprej potrebuje trenutek tišine, premišljevanja in molitve, preden se vrne k svojemu svetnemu poslanstvu. Na malem čolniču je odveslal na otoček v Beneški laguni, ki leži med otokoma Burano in Sant’Erasmo, danes znan kot Sv. Frančišek v puščavi.

Kot se v življenjepisu sv. Frančiška spominja sv. Bonaventura iz Bagnoregia, je svetnika tam pričakala množica pojočih ptic in močan občutek tišine.

Samostan

Po nekaj tednih premišljevanja med otoškimi cipresami in borovci se je Frančišek znova odpravil na celino in se vrnil v Assisi, kjer je prebivala cvetoča skupnost menihov, ki jo je sam ustanovil.

Lastnika otoka, Jacopa Michiela, je obisk svetnika tako navdahnil, da je zemljišče daroval njegovemu novoustanovljenemu redu. Pet let pozneje so frančiškani tam položili temeljni kamen za samostan, ki je v uporabi še danes.

V 15. stoletju je bil otok po silovitem izbruhu malarije 20 let zapuščen, v tem času pa si je prislužil ime Sv. Frančišek v puščavi. V dobi Napoleona so se morali Frančiškovi bratje umakniti še enkrat, da so na otoku uredili vojaško postojanko. Po tistem so se vrnili in še danes skrbijo za samostan iz 13. stoletja, njegove umetnine in samostanske vrtove.

Otok je priljubljen cilj za vse, ki se želijo umakniti množicam beneških turistov, dostopen pa je z zasebnim čolnom oz. taksijem z bližnjega otoka Burana.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.